OZ 2011/4

M T 149 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 Pri izbiri ustreznega mobilnega operaterja moramo pozornost usmeriti v pokritost ozemlja. Operaterji običajno navajajo pokritost prebivalstva, kar pa ni enako kot pokritost ozemlja. Bibliobusi imajo namreč svoja postajališča prav tam, kjer povprečno živi manj prebivalcev na površino. Pri raziskavi smo zato izbrali Mobitelovo omrežje, ki ima najboljšo ozemeljsko pokritost s signalom. Računalniška in komunikacijska oprema , ki smo jo izbrali in uporabljali pri raziskavi, je obsegala: • prenosnik z razširjeno tipkovnico (z numerično tipkovnico) in vgrajenim diskom SSD, • čitalnik črtne kode, • usmerjevalnik 3G, • zunanjo anteno (s čim večjim ojačenjem) in • razsmernik 1 za napajanje teh naprav z 220V. Diski SSD so zaradi velikih hitrosti pri dostopu do naključnih podatkov in zanesljivosti v težkih pogojih (terensko delo) bolj primerni za uporabo v bibliobusih kot standardni mehanski. Stroške prej opisane strojne opreme za dve izposojevalni mesti, skupaj s stroški za mesečno naročnino za prenos podatkov pri mobilnem operaterju lahko ocenimo na 2500 evrov. IZVEDBA TESTIRANJA V prejšnjih letih, ko smo testno že poskušali delati online, smo imeli slabe izkušnje, tokrat pa smo bili z rezultati zadovoljni. Še pred dvema letoma je bila sicer pokritost prebivalstva visoka, vendar je bila hitrost in zanesljivost prenosa podatkov še neprimerna za uporabo na bibliobusih. Testiranje smo izvajali na področju vseh bibliobusov v Sloveniji. Pri načrtovanju tras za testiranje so nam pomagali zaposleni v knjižnicah in že pripravljen interaktivni zemljevid s spletne strani pod imenom Potujoče knjižnice Slovenije. Pri izvajanju testiranja smo uporabljali programsko opremo Cobiss/Connect in segment programske opreme COBISS3/Izposoja. Za delo v okolju COBISS2 in COBISS3 je bilo kreirano ustrezno testno okolje, z nami na terenu pa je bil običajno tudi knjižničar z bibliobusa, ki je na postajališčih lahko preverjal neposredno komunikacijo z bazo knjižnice. Povezavo smo preverjali tudi z iskanjem po spletnem OPAC-u. Na vsakem postajališču, kjer smo testirali online povezovanje, smo hkrati preiskali tudi oglaševanje brezžičnih omrežij (WiFi). V nekaterih krajih imajo namreč lokalne skupnosti postavljena brezplačna omrežja z dostopnimi točkami v strnjenih naseljih (dober primer je npr. Postojna). Velikokrat pa smo zasledili tudi druga privatna in povsem odprta brezžična omrežja. V primeru slabega mobilnega signala bi bila to lahko dobra alternativa za online delo na bibliobusih. Pri ocenjevanju možnosti za online delo smo izhajali iz dveh kriterijev, na podlagi katerih smo rezultate razvrščali v dve skupini: • imamo signal tehnologije druge generacije in obstaja možnost dela v okolju COBISS2; • imamo signal tehnologije tretje generacije in obstaja možnost dela v okolju COBISS2 in COBISS3, možnost pregledovanja spletnega OPAC-a in brskanja po spletu. Razlikovanje med delom v okolju COBISS2 in COBISS3 izhaja iz ugotovitve, da je za ponovni zagon segmenta COBISS3/Izposoje potrebna zmogljivejša podatkovna povezava, ki jo zagotavlja le mobilna tehnologija tretje generacije. Pripomniti velja, da je na nekaterih postajališčih z dobrim signalom tehnologije druge generacije bilo možno tudi znosno brskanje po spletu. OCENA MOŽNOSTI ZA DELO ONLINE Pri testiranju na terenu smo se večinoma ustavljali na postajališčih, kjer je bil mobilni signal šibek, in tam, kjer je osebje knjižnice imelo težave z mobilnimi telefoni. Za vsa druga postajališča, ki jih nismo testirali in so bila označena kot dobro pokrita z mobilnim signalom, smo iz izkušenj s terena pri izračunu pokritosti upoštevali najmanj signal EDGE. Splošna ocena možnosti dela v Sloveniji na bibilobusih kaže, da je delo v okolju COBISS2 možno na 99 % vseh postajališč, delo v okolju COBISS3 pa je možno na 46 % vseh postajališč. Le 1 % postajališč je takšnih, kjer mobilni signal ni na voljo. Slika 1: Splošna pokritost postajališč potujočih knjižnic Jure Sande: ONLINE IZPOSOJA NA BIBLIOBUSIH