OZ 2011/4

M 159 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 Regionalni podiplomski program knjižničnih in informacijskih znanosti izvajata dve visokošolski instituciji – Oddelek za knjižničarstvo na Univerzi v Zadru in Oddelek za knjižničarske in informacijske znanosti ter knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter Institut informacijskih znanosti v Mariboru. To je zelo zanimivo in plodno sodelovanje, zaradi katerega je naš program nekaj posebnega. KNJIŽNI^AR KOT STROKOVNJAK IN PRIPADNIK PROFESIJE Profesija je veliko več od zaposlitve, ker zajema ne le tisto, kar delamo, ampak tudi vse tisto, kar znamo. Strokovnjak ve bolje od samega uporabnika njegovih storitev, kaj je zanj bolje in na tem gradi profesijo. Knjižničar kot strokovnjak se lahko primerja z drugimi strokovnjaki, kot so zdravniki, pravniki, učitelji itd. V osnovi jim je enak, čeprav tradicija naše stroke in profesije ni enako dolga. Knjižničarstvo kot stroka in profesija ima svoje začetke v 19. stoletju, simbolično s prvim visokošolskim študijem v ZDA, ki ga je organiziral M. Dewey. Toda večina držav je dobila prve diplomante knjižničarstva šele po drugi svetovni vojni. Nedavno sem moral v slovenskem parlamentu na seji odbora za kulturo in izobraževanje zagovarjati knjižničarstvo kot stroko in profesijo, ker je očitno še vedno veliko ljudi, ki tega ne vedo in mislijo, da je lahko vsakdo knjižničar. Skupina poslancev je hotela spremeniti Zakon o knjižničarstvu na način, ki bi zanikal knjižničarstvo kot posebno stroko. Glede tega nas čaka še velik boj, saj povsod naletimo na začudenje, ki izhaja iz nevednosti, da je za knjižničarstvo sploh potreben študij. Biti strokovnjak na nekem področju pomeni, da imaš intelektualno avtonomijo presojanja. Ta avtonomija pa lahko temelji edinole na poznavanju materije, na ekspertnosti. Če nismo eksperti, ne moremo vedeti, kaj je dobro za uporabnika, in lahko delamo zgolj to, kar nam on sam naroči, lahko mu le služimo. Intelektualna avtonomija, temelječa na ekspertnem znanju in profesionalni zavesti, je torej temelj stroke in dejavnosti. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Na prejšnji konferenci COBISS sem podrobneje predstavil razliko med izobraževanjem in usposabljanjem ali urjenjem. Izobrazbo daje univerza s svojimi študijskimi programi. Usposabljanje ali urjenje pa je dolžnost delodajalca. V izobraževalnem procesu ljudi ne usposobimo za opravljanje vseh nalog na delovnem mestu, ker je to zaradi številčnosti in raznolikosti nalog nemogoče. Zagotavljamo pa temeljno znanje kot podlago za opravljanje takih nalog. Vendar pa to ne pomeni, da praktične izkušnje z opravljanjem takih nalog za študij niso pomembne. Študij, ki se lahko opira na takšne izkušnje, je drugačen od študija, pri katerem te možnosti ni. Naš program je namenjen študentom, ki že delajo kot knjižničarji in to je zelo pomembna in dobrodošla okoliščina. Slika 1: Države v sistemu COBISS KNJIŽNI^AR KOT STROKOVNJAK IN INTELEKTUALEC Primož Južni~ Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo doi:10.3359/oz1104159