OZ 2011/4

Marshall Breeding z Vanderbilta je v svoje priznane preglede najpomembnejših knjižničnih informacijskih sistemov v svetu vključil tudi COBISS. In poleg naštetih še številni vidni slovenski znanstveni in kulturni ustvarjalci. Pretekla leta nas sicer navdajajo s ponosom, vendar pa moramo gledati naprej, saj v prihodnosti ne bo lahko vzdržati dosedanjega razvojnega tempa. Ne bomo jadikovali o zavoženih politikah doma, po Evropi in v svetu, raje poskusimo uganiti trende v razvoju informacijske družbe in posledično v razvoju knjižničarstva. Čeprav nas vedno znova fascinirajo čarovniške mobilne naprave, se moramo zavedati, da je najpomembnejši nediskriminatorni širokopasovni dostop do interneta, saj gre pri tem za največji potencial vplivanja na svetovni razvoj. Če želimo razbrati prihodnost knjižničnih informacijskih sistemov, moramo dognati, kaj se bo v našem okolju dogajalo glede: • cen IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije), • širokopasovnega dostopa, • hitrosti in kakovosti servisov, • usposobljenosti oziroma informacijske pismenosti, • vsebine in jezika ter • aplikacij za končne uporabnike. Po primerjalni lestvici ITU (International Telecommunikation Union) za leto 2010 je na podlagi "razvojnega indeksa IKT" (ITU ICT development index – IDI) Slovenija na 24. mestu v svetu (Hrvaška na 31., Bolgarija na 49., Srbija na 50., Črna gora na 51., Makedonija na 52., Bosna in Hercegovina na 63. in Albanija na 78. mestu). To nesporno vpliva na razvoj knjižničnih informacijskih sistemov v omenjenih državah, zato je IZUM vedno med tistimi, ki aktivno prepričujejo državna vodstva, da morajo biti bolj odločna pri vzpostavljanju sistemskih pogojev za informacijsko družbo. Prepričan sem, da bi morali skupaj s knjižnicami, ki so marsikje prve znanilke digitalne dobe, še bolj pritisniti na državne načrtovalce. Zagotavljam vam, da glavni problem ni v denarju, ampak v glavah. Miselnost pa je očitno odločilna tudi pri cenovni politiki na področju internetnih povezav in dostopov, ki seveda tudi odločilno vplivajo na razvoj knjižničnih informacijskih servisov. Ko smo pred desetletji začeli, je bila prepustnost velikostnega reda tisoč bitov na sekundo. Paketna omrežja X.25 so se sramežljivo bližala nekaj deset tisočem bitov na sekundo, zgodnja internetna omrežja pa so pred enoto potrebovala še predpono mega. Danes pojma "širokopasovni dostop" ne jemljemo resno, če povezave nimajo vsaj nekaj deset megabitov na sekundo v manjših okoljih in gigabitov v večjih sistemih. Trg internetnih povezav ni več monopoliziran, kar je dobro. Kar nekaj tranzicijskih držav v Evropi skuša prav z nizkimi cenami internetnih povezav pospeševati razvoj informacijske družbe; v vodstvu so baltske države in Ciper. Tudi nacionalni telekomunikacijski organi dobro vedo, kje je meja med "mora biti regulirano" in odprtim bojiščem; resnici na ljubo se včasih (tudi s taktičnim pogledom državne uprave) poskušata vsiliti pretirana regulacija in orwellovski nadzor. Tu moramo biti na preži in ohraniti prvinski duh interneta, kot je bil zasnovan. Ko govorimo o tehnoloških trendih, ne smemo biti preskromni! Dajmo, na ves glas ponosno povejmo, kaj že počnemo in na katere nove izzive se pripravljamo. IZUM je v naše knjižnično okolje že uvedel nekatere novosti, ki so za marsikatero tudi dosti bolj razvito okolje še vedno znanstvena fantastika. Tu mislim najprej na storitve kvalitetnega brezžičnega omrežja Libroam, ki smo ga zelo uspešno pripeljali že v dvajset knjižnic, potem na prehod na nov internetni protokol IPv6, kjer smo tudi mi del zelo uspešne slovenske zgodne o uspehu, pred nami je še računalništvo v oblaku oziroma cloud computing . Več o tem bo govora jutri. Tudi knjižnice so v velikih dilemah, katera pot v prihodnost je prava. Resno razpravljamo o tem, ali se sploh še imenovati knjižničar ali pa bi se bilo bolje imenovati informacijski strokovnjak, morda informacijski menedžer, nekateri pa se že imajo za upravljavce znanja. So predmet našega UVODNIK