OZ 2011/4

delovanja res knjige ali pa morda podatki ali informacije ali znanje? Komu sploh služimo (pazite zdaj!): so to "klijenti, kastomerji, juzerji, konzumerji, stejkholderji" in kaj je še podobnih novodobnih izrazov, ki so se pod krinko globalizacije pritihotapili v naš vsakdan? Naše poslanstvo je slej ko prej namenjeno naši skupnosti uporabnikov (ne "komjunitiju"!) in ohranjanju naše kulturne dediščine v vsej svoji raznolikosti za naše zanamce. Sprašujem se, ali gre pri preimenovanju nekdanjih oddelkov za knjižnične študije v oddelke za informacijske znanosti za modno potezo ali paradigmatski premik. Če so bili knjižničarji po tradiciji čuvarji urejenega, objektivnega, predvidljivega, newtonskega znanja, morajo danes obvladovati mrežne hipermedijske infomacije, ki so relativne, kontekstualne, nepredvidljive itd. Preobrat je po radikalnosti podoben preobratu ptolomejskega razumevanja sveta z zemljo v središču v kopernikansko razumevanje sveta s soncem v središču. Vendar ne pozabimo, da je bil tudi Kopernik otrok svoje dobe, ki je kljub briljantnim idejam okovan v nekatere za današnji čas čudne miselne spone, brez katerih bi nam dal lahko še več. Okolje pritiska na knjižničarje, naj vsakodnevno potrjujejo rentabilnost vlaganj v knjižnice. Če knjižničarji preslišijo take pozive, se takoj najdejo alternativne institucije (od svetovnega Googla do lokalnih skoraj garažnih informacijskih servisov), ki so jih pripravljene nadomestiti. Skupaj moramo v sodobnem knjižničarstvu na novo definirati vodilne vrednote: služenje skupnosti, demokratičnost, prost dostop do informacij, enakost za vse ljudi, intelektualna svoboda, spoštovanje različnosti, podpora pismenosti in vseživljenjskemu učenju. Danes vemo, kaj je vse to pomenilo v včerajšnjem svetu; pa vemo tudi, kaj bo pomenilo jutri? Ni druge poti, kot da se soočimo s krizo lastne dejavnosti in s skupnimi močmi poiščemo najboljše rešitve. Nekoč so knjižničarji naročali informatikom, kaj naj jim "sprogramirajo", potem so informatiki gradili informacijske sisteme, ne da bi se poglabljali v vsebino. Zdaj smo vsi skupaj – knjižničarji in informatiki – nekaj korakov naprej. Dober knjižnični informacijski sistem je danes lahko le plod sinergije knjižničarjev in informatikov. Čeprav ni šlo brez težav, je IZUM v dosedanjem razvoju zgradil takšno sodelovanje obeh strok in naša uspešnost temelji prav na tem. Priznati moramo, da smo imeli tudi dober zgled, na primer v OCLC. Sodelovanje s tem pomembnim svetovnim knjižničnim servisom poglabljamo. Z veseljem in ponosom naj povem, da sta včeraj OCLC in IZUM podpisala pismo o nameri, s katerim so postavljeni temelji za analizo možnosti o strateškem partnerstvu med tema dvema institucijama glede razvoja nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov na območju naše družine COBISS.Net. Čaka nas mnogo dela, saj se celotno svetovno knjižničarstvo sooča s kupom odprtih vprašanj. Iskanje rešitev je zahtevno in zamudno; ni prostora za improvizacije, kaj šele napake. Preveč dejavnosti v današnji družbi je odvisnih od naše informacijske podpore in cena za kakršno koli zaostajanje ali obvozno pot je enostavno previsoka. Vsebinski program letošnje konference smo zastavili tako, da bi na vprašanja, ki sem jih skiciral, dobili čim več odgovorov. Pa ne gre le za recepte, ampak tudi za poglabljanje samih vprašanj in za postavljanje diagnoz o stanju, v katerem smo. Prisluhnili bomo ljudem, ki sodelujejo v jedru raziskav sodobnega knjižničarstva in vem, da nas čaka razburljiv študijski dan. Želim vam dobro počutje v Mariboru, da bi konferenčne vsebine obogatile vaše strokovno znanje, pa tudi, da bi utrdili stara prijateljstva in navezali nova. In seveda, vidimo se spet čez dve leti! UVODNIK