OZ 2011/4

M 129 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 Udeleženci konference COBISS 2011 so imeli izjemno priložnost prisluhniti trem mednarodno uglednim strokovnjakom o aktualnih vprašanjih v knjižničarstvu danes in jutri. V želji, da bi tudi širša strokovna javnost izvedela za njihove poglede, povzemamo njihova predavanja, ki so jih imeli v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru, 15. novembra 2011. Povzetki niso avtorizirani, kar je treba upoštevati pri morebitnem citiranju. GLOBALNA VLOGA OCLC POVZETKI PREDAVANJ: JAY JORDAN, RICHARD WALLIS, ALAN DANSKIN Predstavitev avtorja: Jay Jordan , diplomant angleške književnosti na Univerzi Colgate, je četrti predsednik v zgodovini OCLC, kamor je prišel leta 1998 po četrtstoletni karieri v Information Handling Services. Pred tem je delal v 3M, še prej pa je bil častnik ameriške vojske v Evropi. Aktiven je v knjižničarskih strokovnih organizacijah, kot so Ameriško knjižničarsko združenje (ALA), Združenje specialnih knjižnic (SLA), v uredništvu Journal of Library Administration, v založniškem odboru American Chemical Society (ACS) itd. Tehnolo{ki trendi Jordan se je zahvalil za povabilo v Maribor, ki ga je pritegnilo tudi zato, ker bo mesto v letu 2012 evropska prestolnica kulture. Uvodoma je navedel nekaj osnovnih podatkov o OCLC. Pred 44 leti so OCLC ustanovile knjižnice v Ohiu in knjižničarji ga upravljajo še danes. Gre za neprofitno kooperativo na podlagi zakonodaje ZDA. Začetek ravno v Ohiu je bolj ali manj naključje, saj so knjižnice tudi drugod iskale načine, kako se spoprijeti z novimi tehnologijam, pri čemer so ubirale podobno pot. Danes je v OCLC včlanjenih 72.035 knjižnic iz 171 držav. V delovanju OCLC je v zadnjem obdobju šest bistvenih poudarkov: • aplikacije, ki jih razvijajo študentje, • spremenjene informacijske navade novih generacij, • evolucija informacijskih strategij, • digitalne knjige, • servisi v oblaku, • povezani odprti podatki. [tudentske aplikacije Vse več je študentov, ki zaobidejo knjižnične portale, ker z njimi niso zadovoljni. Poleg tega, da iščejo druge ponudnike, pa je najbolj pomembno, da razvijajo svoje lastne aplikacije. To nas ne bi smelo presenečati, saj ima večina najpomembnejših svetovnih ponudnikov elektronskih informacij skupno značilnost, da so jih zasnovali študentje, ki niso bili zadovoljni z razpoložljivimi orodji. Vodilna ameriška revija za informatiko ugotavlja, da so študentje razvili polovico od deset najnovejših pomembnih aplikacij. Tak primer je GetchaBooks, ki študentom omogoča cenejšo izposojo e-knjig in je v rekordnem času pridobila 10 milijonov uporabnikov. V uporabi so številne mobilne aplikacije, npr. izdelek študentov Državne univerze Ohia, ki vam posreduje informacije o razpoložljivih parkirnih mestih v Columbusu. Zelo zanimivo študentsko aplikacijo imajo na Univerzi Rutgers, ki kaže zasedenost pralnih strojev v študentskih domovih. Na Državni univerzi Severne Caroline so študentske mobilne aplikacije še posebej razvite in med drugim lahko preko dlančnika ugotovite, ali lahko dobite sedež v čitalnici univerzitetne knjižnice. Ko pa ste v čitalnici, doi:10.3359/oz1104129