OZ 2012/1

M T 13 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani so bile v okviru diplomskih del narejene tri raziskave, ki so obravnavale kakovost bibliografskih zapisov v COBIB-u. Pesjak in Petek sta želela ugotoviti, ali je kakovost bibliografskih zapisov v COBIB-u povezana z uporabo katalogizacijskih priročnikov. [11] V prvem delu raziskave je bil analiziran vzorec 90 bibliografskih zapisov za monografske publikacije, od tega 45 zapisov, kreiranih v letu 2004 in 45 zapisov v letu 2010. Dve različni letnici sta bili izbrani zaradi primerjave kakovosti pred in po zaostritvi pogojev za pridobitev licence COBISS. Preverjala sta tri območja: območje naslova in navedbe odgovornosti, območje podatkov o izdaji in območje fizičnega opisa. Zapisov z napakami je bilo 58,9 %. Preglednica 2 prikazuje delež napak po območjih za leti 2004 in 2010. Največ napak se je v obeh letih pojavilo v območju fizičnega opisa: 40 %. V območju naslova in navedbe odgovornosti je bilo v zapisih iz leta 2010 več napak kot v zapisih iz leta 2004: 31,1 % in 20 %. To velja tudi za območje podatkov o izdaji: 15,2 % in 5,6 % zapisov z napakami. Presenetljivo je, da je kakovost zapisov v letu 2010 slabša kot v letu 2004 kljub strožjim pogojem za licenco. Preglednica 2: Delež napak v bibliografskih zapisih po območjih 1. območje (%) 2. območje (%) 5. območje (%) 2004 20,0 5,6 40,0 2010 33,1 15,2 40,0 Drugi del raziskave obsega anketo o uporabi katalogizacijskih priročnikov. Katalogizatorji, ki že imajo licenco, jih uporabljajo srednje pogosto, največkrat priročnike za COBISS ter ISBD in PREKAT. Čim več izkušenj imajo katalogizatorji, manj uporabljajo priročnike. Mateja Crnčić je preverjala kakovost v COBIB-u na vzorcu 50 bibliografskih zapisov za monografske publikacije, in sicer je bilo 25 zapisov za strokovne publikacije in 25 za leposlovje. [12] Zapisi so bili izbrani iz COBIB-a po naslednjih kriterijih: monografska publikacija, leto izida 2010, slovenščina kot jezik publikacije in oznaka "prosto". Nato je bilo treba najti vse publikacije, popisane v izbranih zapisih, zato da je preverjanje potekalo s knjigo v roki. Izbrani zapisi in monografske publikacije so bili primerjani s katalogizacijskim pravilnikom in priročnikom COMARC. Rezultati so pokazali, da 72 % zapisov vsebuje napake, ki so posledica nepravilne uporabe katalogizacijskih pravil, 44 % zapisov pa je takšnih, ki vsebujejo napake glede na pravila priročnika COMARC. Pri katalogizaciji se največ pomanjkljivosti pojavlja v območju opomb ter v območju založništva in distribucije. Glede COMARC-a pa se največ napak pojavlja v bloku šifriranih podatkov. Povprečno število napak, ki so posledica neupoštevanja katalogizacijskih pravil, je 1,3 napake na zapis. Povprečno število napak v zapisih, ki ne ustrezajo zahtevam COMARC-a, pa je 0,8. Ugotovljeno je bilo, da katalogizacijska pravila predstavljajo večji problem kot strukturiranje bibliografskih podatkov v posamezna polja in podpolja formata COMARC. Predlagane so podobne raziskave za različne vrste knjižničnega gradiva, s pomočjo katerih bi lahko ugotovili najpogostejše napake, ki bi jim bilo treba nameniti več pozornosti pri izobraževanju katalogizatorjev. Tina Enci je ugotavljala kakovost bibliografskih zapisov za serijske publikacije v COBIB-u, in sicer na vzorcu 50 zapisov glede na mednarodni standard za bibliografski opis kontinuiranih virov ISBD(CR) in glede na priročnik COMARC. [13] Vzorec je zajemal 20 bibliografskih zapisov za tiskane serijske publikacije v slovenskem jeziku, 20 zapisov za tiskane serijske publikacije v angleškem in nemškem jeziku, 10 zapisov za elektronske publikacije, od tega 5 v slovenskem in 5 v tujih jezikih. Najprej so bili izbrani zapisi iz COBIB-a, nato pa je bila narejena primerjava vsakega zapisa z ustrezno publikacijo. Rezultati so pokazali, da je glede na ISDB(CR) 96 % bibliografskih zapisov vsebovalo napake. Največ napak se je pojavljalo v območju fizičnega opisa; povprečno število napak na bibliografski zapis je 2,6. Glede COMARC-a je 48 % bibliografskih zapisov vsebovalo napake; največ napak se je pojavljalo v bloku šifriranih podatkov. Povprečno število napak na bibliografski zapis po računalniškem formatu COMARC je 0,8 napake. Preverjanje poznavanja COMARC-a je pokazalo nekoliko boljše rezultate kot preverjanje poznavanja ISBD(CR). Vzrok za veliko število napak v bibliografskih zapisih glede na ISBD(CR) je najverjetneje slabo poznavanje in tudi neuporaba standarda in drugih katalogizacijskih priročnikov. Za izboljšanje stanja na tem področju so bili predlagani obvezni tečaji za obnavljanje znanja katalogizacije. Prav tako bi bilo treba spodbujati uporabo priročnikov za katalogizacijo. Enotni naslov v COBIB-u in CROLIST-u Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dosledno se v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB in v hrvaškem vzajemnem katalogu CROLIST uporablja enotni naslov glede na določila skupnega pravilnika PPIAK in glede na zahteve formata COMARC in UNIMARC. [14] V bibliografskih zapisih za prevode so Marija Petek: KAKOVOST BIBLIOGARFSKIH ZAPISOV V COBIB-U