OZ 2012/1

14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 preverjali prisotnost polja 300 (opomba o prevodu dela ali o izvirnem stvarnem naslovu) in polja 500 (enotni naslov). Preglednica 3 prikazuje podatke o poljih 300 in 500 v bibliografskih zapisi za prevode, in sicer glede na osebno in stvarno značnico. COBIB je v času raziskave obsegal 2.857.342 bibliografskih zapisov z osebno značnico, od tega je bilo 6,7 % (190.820) zapisov za prevode: 40,3 % (76.863) zapisov je imelo vneseno polje 500 za enotni naslov, 46,1 % (87.886) zapisov je imelo polje 300; zapisov, v katerih ni bilo niti polja 300 niti 500, je bilo 13,6 % (26.071). V CROLIST-u pa je bilo 486.755 zapisov z osebno značnico, od tega 10,8 % (73.513) zapisov za prevode; vendar je samo 0,3 % (228) zapisov imelo vneseno polje 500 za enotni naslov, 72,3 % (53.168) zapisov je imelo polje 300; 27,4 % (20.117) zapisov ni imelo niti polja 300 niti polja 500. V COBIB-u je bilo od vseh 547.933 zapisov za anonimna dela 9,6 % (52.488) prevodov; 27,6 % (14.486) zapisov je imelo polje 500, 17,4 % (9.133) zapisov pa je imelo polje 300; kar 55 % (28.869) zapisov je bilo brez vnesenih polj 300 in 500. Od 99.738 zapisov za anonimna dela je bilo v CROLIST-u 6,7 % (6.669) prevodov. Samo 12,2 % (816) zapisov je imelo polje 500, 40,5 % (2.701) zapisov je imelo polje 300; 47,3 % (3.152) zapisov je bilo brez polj 300 in 500. Preglednica 3: Uporaba polja 300 in 500 v COBIB-u in CROLIST-u COBIB (%) CROLIST (%) OZ SZ OZ SZ Obsega polje 300 46,1 17,4 72,3 40,5 Obsega polje 500 40,3 27,6 0,3 12,2 Brez polja 300 in 500 13,6 55,0 27,4 47,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 Legenda: OZ – zapisi z osebno značnico, SZ – zapisi s stvarno značnico Rezultati so pokazali, da uporaba enotnega naslova v COBIB-u in CROLIST-u ni dosledna, saj polji 300 in 500 pogosto nista vneseni. Uporabniki zato pri iskanju ne dobijo na enem mestu podatkov o vseh prevodih določenega dela. Približno polovica bibliografskih zapisov v obeh katalogih ne ustreza določilom o enotnem naslovu iz PPIAK. ZAKLJU^EK Kakovost katalogizacije je ključnega pomena tako za uporabnike knjižnice kot za strokovno osebje. Dostopnost bibliografskih virov je neposredno odvisna od kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov v katalogu. Pomanjkljivi in nepravilni zapisi lahko povzročijo, da knjižničnega gradiva ne moremo najti ali identificirati, kar pomeni, da je to gradivo za nas izgubljeno. Naloga katalogizatorja je pripraviti popolne in natančne podatke o knjižničnem gradivu, ki bo predstavljeno v katalogu. Pri tem mora katalogizator upoštevati katalogizacijska pravila in zahteve bibliografskega formata, saj je odgovoren za ustrezno kakovost svojih zapisov. V preteklosti so bile napake vidne samo v enem katalogu, z razvojem sistemov za vzajemno katalogizacijo pa postanejo moteče za vse sodelujoče knjižnice in predstavljajo tudi slab zgled katalogizatorjem začetnikom. Strokovnjaki so si enotni, da je treba kakovost zapisov vzdrževati in jo spremljati. Ker se tega zavedamo tudi pri nas, IZUM in NUK že več let preverjata kakovost zapisov v vzajemnem katalogu COBIB. Vendar z rezultati tega preverjanja ne moremo biti zadovoljni, saj zapisi z napakami predstavljajo 84,7 %. Tudi druge raziskave v COBIB-u niso prinesle boljših ugotovitev: pri zapisih za serijske publikacije je bilo celo 96 % zapisov, ki so vsebovali napake, pri zapisih za monografske publikacije pa jih je bilo enkrat 72 % in drugič 58,9 %. Zapisi za prevode anonimnih del in del osebnih avtorjev so v COBIB-u pogosto pomanjkljivi, pri zapisih z osebno značnico je opomba o prevodu del vnesena samo v 46,1 % zapisov, enotni naslov pa v 40,3 %; še slabše so se odrezali zapisi s stvarno značnico: 55 % zapisov ni imelo niti polja 300 niti polja 500. Napake so prisotne tudi v tujih katalogih. V knjižnici Univerze Bath se lahko pohvalijo z majhnim deležem zapisov z napakami, in sicer 34,4 %, v WorldCatu so bile ugotovljene napake pri 76,2 % zapisov, ki so predstavljali monografske publikacije v korejski pisavi. Kontrola bibliografskih zapisov v COBIB-u je nujna in smiselna, verjetno bi dosegla boljši učinek, če bi se izvajala v večjem obsegu in če bi katalogizatorji sproti dobivali povratne informacije o tem, kako dobro katalogizirajo. Poleg tega bi morala biti kakovost zapisov kontrolirana že v okviru posamezne knjižnice. Reference [1] Osborn, A. (1941). The crisis in cataloging. Library Quarterly, 11(4), 393–411. [2] Thomas, S. (1996). Quality in bibliographic control. Library Trends, vol. 44, no. 3, 491–505. [3] Graham, P. S. (1990). Quality in cataloging: making distinctions. Journal of Academic Librarianship, 16(4), 213–218. Marija Petek: KAKOVOST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V COBIB-U