OZ 2012/1

M T 21 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 poglede in upe o odnosu med znanstveniki in založniki v prihodnosti: "Kot znanstvenik želim interakcijo z založnikom, ki se začne na začetku in ne ob koncu znanstvenega procesa." Trenutno zaporedje je: znanstvenik, ideje, raziskave, poskusi, zbiranje podatkov, sklepi – na tej stopnji se vključi založnik in se zgodi objava. Zakaj se ne bi založnik vključil že na stopnji zbiranja podatkov? Ali celo prej, v fazi razmišljanja, pridobivanja idej? Obstajajo premiki v to smer in kot primer je omenil Elsevier ScienceDirect. Predavatelj je poudaril, da znanstveniki potrebujejo pomoč pri upravljanju s podatki, kot so: upravljanje in vodenje projektov; upravljanje z vsebinami, ki so shranjene na diapozitivih, plakatih ipd.; upravljanje negativnih oz. neugodnih podatkov, ki pogosto ostanejo skriti, so pa pri nadaljnjih raziskavah zelo pomembni; uporaba programske opreme. Nadaljeval je Cameron Neylon (Science and Technology Facilities Council) s prispevkom "The gatekeeper is dead! Long live the gatekeeper! Or: What does filtering mean for scholarly communications in a web-based world?" Na začetku doktorskega študija (leta 1994) mu je mentor dejal, da mora pol dneva na teden preživeti v knjižnici in brati nove revije. Čez pet let, ko je doktoriral, je že imel Google. To ga, po njegovem mnenju, uvršča med zadnjo generacijo, ki se knjižnice spominja kot prostora, v katerem pridemo do informacij, in zadnjo generacijo, ki razmišlja o reviji kot o objektu iz papirja. Ideja fizičnega iskanja v listkovnem katalogu je skoraj šala. Problem večine raziskovalcev in založnikov je, da imamo "preveč stvari", da smo preobremenjeni z informacijami. Vendar pa Neyon zavrača izjavo Claya Shirkyja, da "to ni preobremenjenost z informacijami, ampak da je treba neuspeh iskati v filtru". Filtri predstavljajo problem, ko raziskovalci ne vedo, kaj filtri blokirajo in zakaj. Lahko so koristni, vendar mora biti raziskovalcem dovoljeno, da sami izberejo filtre, ki jih želijo uporabiti, ne pa da jih založniki in knjižničarji uporabljajo namesto njih. Google omogoča, da nastavimo svoje filtre. Nato je navedel primer objave kemičnega poskusa. V nekaj urah po objavi poskusa je več raziskovalcev dokazalo nasprotno (eden od vzorcev je bil okužen). Članek je bil umaknjen (preklican) iz "znanstvenih razlogov". Kljub temu da je nenamerna reakcija kemikalij v interesu mnogih raziskovalcev, je bila objava umaknjena brez pojasnil. Neuspešni poskusi so prav tako uporabni kot uspešni, vendar niso objavljeni, ker so filtrirani. Število preklicev se zvišuje. Veliko neuspešnih poskusov bi bilo lahko koristnih za raziskave nekoga drugega. Na tak način raziskovalci ne izvedo za ponavljajoče poskuse. Ljudje so tudi lahko filter za socialno združevanje, pripombe, kritike. Mrežo povezanih predmetov je moč najti s pomočjo Googla (blogi, tviti, RSS), s čimer lahko raziskovalec tvori lastne osebne zbirke. Predavatelj je poudaril, da ne želi zbirk, ki jih je namesto njega izbral nekdo drug – med filtri, ki so mu na voljo, želi izbrati svoje. Zaključni nasveti: ljudi moramo med seboj povezati, tako da lahko gradijo odprte sisteme. Velja naj: Omogoči, ne blokiraj! Ustvari primerno okolje in ne destinacij! Prodaj (omogoči) storitve in ne vsebine. Pozabi na filtriranje in nadzor ter omogoči odkritja! Bill Russell (Emerald Group Publishing Ltd) je v prispevku z naslovom "The research workflow revolution: the impact of Web 2.0 and emerging social networking tools on research workflow" predstavil mednarodno študijo, v kateri je sodelovalo 2.414 raziskovalcev iz 215 držav, ki so raziskovali uporabo socialnih medijev. Raziskava je pokazala, da se socialni mediji uporabljajo na vseh točkah raziskovalnega življenjskega cikla. Še vedno pa obstaja velik razkorak med zavestjo in dejansko uporabo, kar pri 7 od 8 kategorij (slika 1). Slika 1: Uporaba socialnih medijev Najzanimivejša socialna omrežja, vključena v raziskavo, so Skype, Twitter, Google (Scholar, Docs, Calendar), Facebook, YouTube, Wikipedia, Doodle, SlideShare. Knjižničarji in založniki morajo spoznati, da imajo socialni mediji pomembno vlogo v poteku dela vseh predmetov, še posebej v družboslovju in humanistiki. Založniki in knjižničarji morajo razviti svoje storitve ustrezno, ali tvegati, da bodo ostali daleč zadaj. POROČILO