OZ 2012/1

M T 23 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Information Network Project, ki jo izvaja v sodelovanju s Cambridge Economic Policy Associates. V študiji so se osredotočili na zagotavljanje dokazov o tem, kako zagotoviti boljši dostop do raziskovalnih nalog. Omenil je pet možnih scenarijev za izboljšave: 1. odprti dostop do revij, 2. odprti dostop do repozitorijev, 3. preprečen dostop, 4. podaljšanje licenc, 5. transakcijske rešitve (npr. plačilo po ogledu, angl. pay-per-view ). V študiji so primerjali stroške in koristi, povezane z vsakim scenarijem, kot tudi mehanizme, ki podpirajo prehod k takšnim scenarijem. Ugotovili so, da ponujajo modeli odprtega dostopa najboljše možnosti za izboljšanje in so tudi stroškovno najbolj učinkoviti. Nadaljevala je Laura Cox (Frontline GMS Ltd), ki je v prispevku z naslovom "Barriers to an exclusively electronic journal environment" najprej predstavila raziskavo ALPSP Survey iz leta 2008, s katero so dokazali, da je 91 % vseh revij dostopnih online. Poudarila je, da je treba povečati prednosti elektronskih revij in odpraviti breme stroškov tiskanja. Nato je predstavila 12 ovir pri izključno e-revijah v visokem šolstvu Velike Britanije in kako jih premagati: 1. Daljša kultura tiskanja v knjižnicah (angl. embedded library print culture ) (masivni prehod od tiskanega k online zahteva prerazporeditve, prekvalifikacije in nove veščine … poleg tega ni dokazov, da kultura tiskanja še vedno obstaja). 2. Nepripravljenost za sodelovanje z odprtim dostopom (v študiji ALPSP veliko založnikov sploh ni omenilo odprtega dostopa, akademikom in knjižnicam pa se zdi tak dostop dobrodošel). 3. Nadaljevanje povpraševanja za tisk (nekateri avtorji, uredniki in bralci imajo raje tiskane oblike, prav tako so zaskrbljeni nad kakovostjo slik in digitalnimi pravicami). 4. Razpoložljivost digitalnih arhivov preteklih številk (raziskava ALPSP je pokazala, da 95 % založnikov da na voljo arhive preteklih številk, 37 % je retrodigitaliziranih). 5. Znanstvena kultura (fakultete vidijo prednosti v dostopnosti 24/7, oddaljenem dostopu, boljših orodjih za odkrivanje, več revij jim je na voljo …). 6. Revije, ki so izključno v tiskani obliki (majhen, a pomemben segment strokovnih revij je na voljo le v tiskani obliki). 7. Poslovanje "NESLi2 opt-in" (nakup celotnih paketov dosega najugodnejše cene, vendar pa zagotavlja knjižnicam tudi precej naslovov, ki jih sploh ne potrebujejo). 8. Dolgoročno arhiviranje (obstaja skrb glede zaščite in digitalne zastarelosti). 9. Tehnična vprašanja (dostop, preverjanje istovetnosti in težave pri prijavljanju …). 10. Nadaljevanje dostopa (pravica do trajnega dostopa postaja pravilo, vendar še zdaleč ne univerzalno). 11. DDV (ničelne stopnje ni mogoče podaljšati; direktive o DDV-ju je treba ponovno preučiti, da bi izenačili tiskane in spletne publikacije). 12. Založniška cenovna politika (knjižnice se soočajo z množico cenovnih modelov, saj založniki ne ponujajo le spletnih cen; založniki ne morejo razpravljati o cenovni politiki). Predavateljica je na koncu povzela: na seminarjih in konferencah je treba poudarjati prednosti in spodbujati prehod samo na elektronsko obliko (angl. e-only ); treba je zastaviti jasno nacionalno strategijo za dolgoročno arhiviranje; JICS, RLUK in SCONUL bi morali oblikovati skupno izjavo o zahtevah glede cenovnega modela in licenčnih pogojev vključno s stalnim dostopom in pooblaščenimi uporabniki. Ian Rowlands (CIBER Research Group, University College London) je imel predavanje z naslovom "Access to scholarly content: gaps and barriers to access (key findings)". Predstavil je ključne ugotovitve spletne raziskave, ki je obravnavala vrzeli in ovire pri dostopu do akademskih vsebin. V raziskavi je sodelovalo 2.645 uporabnikov, med katerimi je bilo 47 % univerz in visokih šol, 12 % zdravstvenih šol, 31 % podjetij iz industrije in trgovine in 10 % raziskovalnih institutov. Izkazalo se je, da je v zadnjih petih letih dostop izboljšan v vseh panogah, predvsem pa na univerzah in visokih šolah. V industriji in trgovini imajo veliko bolj resne probleme z dostopom do revij. Odprti dostop je bil obravnavan kot rešitev za sedanji prepad med potencialnimi uporabniki in veliko količino dragocene vsebine. Sliki 2 in 3 prikazujeta primerjavo pomembnosti člankov glede na enostavnost dostopa do njih. Slika 2: Pomembnost v primerjavi z dostopom za univerze in visoke šole POROČILO