OZ 2012/1

24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Slika 3: Pomembnost v primerjavi z dostopom za industrijo in trgovino Predvidevanje in upravljanje sprememb Konferenca se je nadaljevala z zadnjim sklopom predavanj s skupnim naslovom "Anticipating and managing change", ki ga je vodil Tony Kidd (University of Glasgow). Rick Anderson (University of Utah) nas je v prispevku z naslovom "Collections 2021: the future of the collection is not a collection" popeljal v osemdeseta leta in nas spomnil na možnosti, ki smo jih imeli, ko smo hoteli izvedeti, kakšna je npr. populacija v nekaterih majhnih državah, ali kakšen je selitveni vzorec kitov. V 80-ih je bila ena od možnosti, da sploh nisi poskušal odgovoriti na vprašanje, ali pa si šel v knjižnico, kjer si dobil ustrezno knjigo (če si imel srečo). Vendar pa je bil dostop do dobre knjižnice priložnost za elite, ker večina ljudi na svetu ni imela dostopa niti do ene knjižnice. Predavatelj je imenoval to predhodno dobo interneta "Gutenbergov teror". V njem je bila knjižnica tempelj informacij, knjižničar pa prerok. Internet je spremenil knjižnico iz templja v eno izmed mnogih ustanov, ki ponujajo informacije po določeni ceni. Ogroženi so številni tradicionalni knjižničarji, saj so referenčne storitve večinoma na stranskem tiru (predavatelj je omenil Univerzo v Utahu, kjer v referenčni službi skrbi 25 knjižničarjev za več kot 30.000 študentov). Knjižnični katalogi so nepopolni. OCLC-jeva študija je pokazala, da se le 1 % elektronskega iskanja informacij začne v knjižničnem katalogu, zato ni presenetljivo, da se tudi po vključitvi študentov v študijo ta številka ni povečala več kot na 2 %. Tradicionalne knjižnične zbirke so slaba ugibanja o potrebah obiskovalcev a vse, kar se je dalo storiti v dobi tiskanja. Napačne e-knjige, tudi z velikim popustom, so še vedno napačne knjige, zato je predavatelj poudaril, da se moramo zavedati, da neuporabljenih knjig nihče ne želi v svoji knjižnici. Če je 80 % paketa e-knjig uporabljenih in le 20 % neuporabljenih, je to še vedno preveč, saj bi jih lahko nadomestili s knjigami, ki jih uporabniki res potrebujejo. Predavatelj je omenil nabavo po predlogih uporabnikov kot alternativno obliko izgradnje zbirk, napovedal pa je tudi, kako se bodo stvari razvijale v prihodnjih desetih letih. Sledila je predstavitev izbirnih vsebin. Najbolj obiskano predavanje "Mobile technologies in the library" je imel James Clay (je predavatelj na Gloucestershire College, "živi" pa na http://elearningstuff.net/ ). Predavanje se je začelo namesto z običajno prošnjo, da izklopimo telefone, s predavateljevo spodbudo, da vklopimo vse elektronske naprave, ki jih imamo s seboj in se začnemo resnično pogovarjati z ljudmi okoli nas. Prvi mobilni telefonski klic (iz avtomobila) se je zgodil junija 1946! Prvi ustrezno delujoči mobilni telefonski klic je bil opravljen 3. aprila 1973. Šele v zadnjih letih smo res začeli izkoriščati širok potencial mobilnih naprav. iPad je v prvih 9 mesecih svojega življenja prodal 14 mio enot – mobilna tehnologija je povsod. Predavatelj je pokazal, kako so bile vse novosti obravnavane s skepticizmom, npr. šolske tablice, pisala, kalkulatorji. Vsi so jih kritizirali, saj je odpor do sprememb normalna reakcija. Zato nastavljamo znake, ki pravijo, da ne smemo uporabljati telefonov, da bi eksperimentirali in nadzorovali spremembe. Toda kakšne težave dejansko povzročajo telefoni v knjižnici? Kultura "NE" je danes velik problem v knjižnicah. Ko vidimo velik napis s prepovedjo, je v človeški naravi, da tega ne upoštevamo oz. ne spoštujemo. Veliko bolje je, da se z učenci pogovorimo in jim pomagamo spoštovati njihovo okolje, kot pa da jim ukazujemo in jih usmerjamo. Kultura "DA" je mnogo boljša. Predavatelj si je zastavil vprašanje, kaj lahko storimo z mobilnimi napravami v knjižnici, in odgovoril: z njimi lahko uporabljamo splet; beremo e-knjige, e-revije; komuniciramo; sodelujemo z drugimi (AudioNote je odličen primer orodja, ki se lahko uporablja na ta način); si zagotovimo dodatne podatke s pomočjo kod QR, ki so nanizane okoli knjižnic; s pomočjo čitalcev črtnih kod preverjamo, ali je knjiga v knjižnici; delamo zabeležke z orodji, kot je npr. Evernote; uporabljamo orodja, kot je Google Googles itd. Nato je omenil stroške, ki so tudi zelo pomembni. Mobilne naprave naj bi izboljšale določene storitve. Ne smejo biti nedostopne in diskriminatorne do ljudi, ki si ne morejo privoščiti dragih naprav. Predavatelj je pogumno poudaril, da e-knjige ne bodo nikoli nadomestile tiskanih knjig. Resno vprašanje je tudi digitalni razkorak in povezljivost. Hitrost sprememb je prav tako problematična, saj knjižnice ne morejo v korak s spremembami naprav, POROČILO