OZ 2012/1

28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Uvodno predavanje z naslovom "Knjižnice u multikulturalnoj zajednici " je imela Gillian Harris iz Londona. Predstavila je, kako knjižnice v Angliji zagotavljajo različne storitve različnim skupnostim. Lokalne knjižnice pa v svojih specifičnih okoljih sodelujejo tudi v nacionalnih programih spodbujanja branja, ki jih vodijo organizacije, kot sta Reading Agency [9] in Book Trust [10]. Izpostavljen je bil projekt Welcome to your Library [11] in nagrade za knjižnice Diversity, Libraries Change Lives [12], ki jih podeljujejo knjižnicam za izpolnjevanje potreb lokalnih skupnosti. Ivanka Stričević iz Odjela za knjižničarstvo Sveučilišta u Zadru je imela v nadaljevanju predavanje z naslovom "Knjižnice u multikulturalnoj zajednici". Poudarila je pomen dostopnosti informacij in kulturnih dobrin za vse prebivalce neke lokalne skupnosti, brez kakršnega koli izključevanja. Iz Iflinih smernic je razvidno, da mora delo knjižnice temeljiti na medkulturnem dialogu, ki predstavlja izhodišče in razvoj multikulturne pismenosti. Ljiljana Sabljak in Marina Lončar iz Knjižnice grada Zagreba sta predavali o nekaterih strateških programih knjižnice z vidika multikulturnih knjižničnih storitev. Po eni strani je naloga knjižnice ohranjanje in širjenje nacionalne kulturne identitete, na drugi strani pa ustvarjanje osnov za kulturni pluralizem v smislu razumevanja, tolerance in razvijanja veščin dialoga med različnimi. Na teh osnovah in dolgoletnih izkušnjah multikulturnega Zagreba izvajajo najrazličnejše programe tako za prebivalstvo kot tudi za same knjižničarje. Trije naslednji razpravljalci Boris Badurina, Darko Lacović in Snježana Stanarević iz Odsjeka za informacijske znanosti Filozofskog fakulteta so v predavanju "Informacijske potrebe i ponašanje pripadnika mađarske jezične manjine u Osječko-baranjskoj županiji" predstavili izsledke svojih analiz in raziskav o potrebah madžarske manjšine v kontekstu multikulturnega dialoga. Pokazalo se je, da manjšinsko prebivalstvo tudi po več generacijah še vedno čuti veliko pripadnost svojemu narodu, kar knjižnice upoštevajo pri svojih programih, ki jih ponudijo prebivalstvu različnih narodnosti na tem mešanem področju. Frida Bišćan je predstavila Projekt BeRi [13], katerega cilj je čezmejno sodelovanje pri medkulturnem dialogu, učenju jezika svojih sosedov, izmenjavi knjig itd. V naslednjem delu dopoldanskega sklopa je bila moderatorka Ljiljana Križan. Gordana Miolin iz Gradske knjižnice Marka Marulića u Splitu je predstavila njihovo knjižnico kot multikulturno središče, ki je odprto tudi za pripadnike narodnostnih manjšin. Predstavila je določene programe, kako povezati take manjšine in jih čim bolj vključiti v svoje dejavnosti, hkrati pa preko anket in raziskav ugotoviti, katero literaturo želijo prebirati v svojem maternem jeziku. Američki kutak u Zadru je predstavil Milko Belevski iz Gradske knjižnice Zadar. Kotiček je ustanovljen v sodelovanju z veleposlaništvom ZDA in knjižnice Zadar , gre pa za kulturno-informacijski center, kakršnih je po svetu okrog 400 (lahko delujejo samostojno ali v sklopu drugih ustanov). Pod njihovim okriljem izvajajo najrazličnejše programe, osnovni namen pa je medkulturno sodelovanje. Ta mednarodni projekt je leta 1998 zasnoval ameriški knjižničar Eric Johnson. Predavatelja Siniša Petković in Marijana Špoljarić iz Gradske i sveučilišne knjižnice Osijek sta predstavila podobno temo iz njihovega okolja. Poleg "ameriškega kotička" je tudi Avstrijska čitalnica pomembna za multikulturni kontekst pri delu in storitvah knjižnice. Višnja Cej, Tea Grašić-Kvesić in Jadranka Račić iz Knjižnice Grada Zagreba so prikazale razvoj multikulturnosti v splošni knjižnici v sodelovanju z različnimi združenji, npr. ustanovitev dveh romskih časopisov in ustanovitev etnozbirke romske glasbe. Nastali so tudi programi za makedonsko manjšino v Zagrebu. V sodelovanju s hrvaško-norveškim društvom prijateljstva so ustanovili Norveški kutak. Z nekaterimi drugimi programi, razstavami in delavnicami predstavljajo tudi drugačne kulture, kot je npr. japonska kultura. Popoldanski razpravi je sledil še zaključek 8. posvetovanja za splošne knjižnice na Hrvaškem. Navajamo najpomembnejše ugotovitve: 1. Knjižnica ustvarja družbeni kapital in pomembno prispeva k splošnemu napredku družbe. 2. Knjižnica je komunikacijsko središče – "tretji prostor". 3. Knjižnica svoje programe in storitve ustvarja glede na dejanske potrebe prebivalstva. Uporabnik je v središču pozornosti in "soustvarja" programe in storitve knjižnice. 4. Knjižnice pomagajo pri vzpostavitvi tolerance, sprejetosti in dialoga med različnimi kulturami. Vključene so vse družbene skupine v lokalni skupnosti, ko knjižnica sodeluje s civilnim prebivalstvom. Dogovorili so se tudi, da bo posebna skupina strokovnjakov pregledala nerealizirano strategijo iz leta 2005, jo prečistila, dopolnila in nadgradila. Nesmiselno POROČILO