OZ 2012/1

M T 31 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 dostop, repozitoriji in H. G. Wells". Razvoj "svetovnih možganov" je napovedoval že pisatelj Herbert George Wells (1866–1946), medtem ko je Paul Otlet (1868–1944), strokovnjak na več področjih, napovedal nastanek omrežij. In napovedi enega in drugega se dejansko uresničujejo, saj gre vse v smer, da bo leta 2020 Evropska unija postala družba znanja. Že danes se srečujemo z repozitoriji, ki so povezani v mreže in delujejo usklajeno. Tako je bilo leta 2011 v Direktoriju repozitorijev v odprtem dostopu (DOAR – The Directory of Open Access Repositories) zavedenih 1980 repozitorijev, od tega približno 900 iz Evrope. Politike okoli razpoložljivosti repozitorijev so različne, vsekakor pa bi idealne morale spodbujati shranjevanje objav in odprti dostop ter ponovno uporabo vsem in za stalno, saj so objave tudi osnova za vrednotenje raziskovalnega dela. Opravljena analiza na Danskem je pokazala, da objave raziskav v akademskem okolju in seveda dostop do njih koristijo podjetjem. Seveda pa se tudi priporoča, da so razen odprtega dostopa vse objave opremljene s povezavami, s samimi podatki raziskav, saj le tako opremljene predstavljajo osnovo za komuniciranje, povezovanje in strojno obdelavo. Tukaj je pomembna vloga založnikov, da začnejo izdajati dostopne publikacije, ki vsebujejo strojno čitljive podatke (in povezave) (v formatu xml) in seveda čim več označevalnikov in metapodatkov. Herbert Van de Sompel (Los Alamos National Laboratory, ZDA): "Strojno izvedljivemu znanstvenemu komuniciranju naproti". Znanstveno komuniciranje ne poteka več zgolj v tiskani obliki, saj tehnološko-informacijski razvoj vse bolj uveljavlja elektronsko komuniciranje in posledično ima vedno več raziskav tudi strojno podlago s podatki raziskave. Prosti dostop do znanstvenih raziskav pa omogoča dodatno več metaanaliz, lažje vrednotenje in vidnost rezultatov in na podlagi tega lažje odločanje o financiranju obstoječih ali novih raziskav. Za razliko od stroja človek razlikuje med povezanimi temami in v okviru projekta Open Archives Initiative Object Reuse & Exchange (OAI-ORE) je človek s strojno čitljivimi informacijami v ozadju naučil stroj razumeti. Govorimo o t. i. nanopublikacijah, ki so strojno čitljive publikacije s tipiziranimi povezavami, slovarji, podatki o avtorju raziskave … Danes se za vrednotenje vidnosti objav uporabljajo citati iz člankov, medtem ko se bodo pri elektronskih člankih, ki bodo v elektronskem informacijskem okolju prosto dostopni, lahko spremljali še drugih vidiki uporabnosti posameznega članka, ne zgolj citiranost. Takšna vidnost članka bo imela za posledico, da ne bo več pomembna vidnost revije, ampak bo mogoče spremljati vidnost avtorja. Pri takšnem razvoju nanopublikacij bodo knjižnice lahko sodelovale pri ontologijah, klasifikaciji in organizaciji znanja. Predstavitve Predstavitve so bile organizirane po temah: • informacijski viri, uporaba in informacijska pismenost, • odprti dostop, • odprti podatki raziskav, • informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti in bibliometrija, • digitalizacija, dostop in ohranjanje, • storitve za mobilne naprave, • upravljanje in delovanje raziskovalnih knjižnic, • katalogizacija, • evropski projekti organizacije LIBER. Digitalizacija, dostop in ohranjanje Max Kaiser, Jeanna Nikolov in Ramirez Gaviria (Austrian National Library, Dunaj): "Spletna dostopnost 600.000 knjig: partnerstvo med Avstrijsko nacionalno knjižnico in Googlom v množični digitalizaciji". Avstrijska nacionalna knjižnica bo v sodelovanju z Googlom digitalizirala zbirko knjig od 16. do 19. stoletja (gre za projekt Austrian Books Online). Tako bo nekje v obdobju 6 let javno dostopnih približno 600.000 enot. Ricky Erway (OCLC, Dublin, ZDA): "Povečevanje dostopa do posebnih zbirk". OCLC je pripravil več dokumentov, s katerimi naj bi pomagali ali vsaj spodbujali razvoj in razširitev digitalizacije zbirk kulturne dediščine in odprtega dostopa do teh zbirk. V dokumentih so razna priporočila na temo povezovanja (partnerstva) z zasebnim sektorjem, vidiki na temo avtorskih pravic, priporočila za digitalizacijo neknjižnega gradiva, uporabniško skeniranje gradiva ter priporočila za standardizacijo čim več postopkov, dejavnosti. Vse to pa naj bi doprineslo k manjši porabi sredstev, lažjemu dostopu. Ines Jerele (National and University Library of Slovenia, Ljubljana): "Vloga Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije v večnacionalnem raziskovalnem projektu (IMPACT): študija primera". Avtorica je predstavila projekt IMPACT – Improving access to text v sklopu 7. okvirnega programa Evropske komisije. Njegov cilj je izboljšati avtomatsko prepoznavanje besedil v digitaliziranih zbirkah. V projektu sodelujejo knjižnice, centri za informacijske tehnologije in programsko inženirstvo ter jezikoslovni inštituti. V projektu sodelujoče knjižnice so dejansko demonstratorke razvitega orodja, saj najbolje poznajo potrebe uporabnikov. Rezultat bo večnacionalna digitalna zbirka in tehnologija, ki bo omogočala avtomatsko prepoznavo besedil, metapodatkov. NUK s sodelovanjem širi svoje znanje na področju digitalizacije. POROČILO