OZ 2012/1

32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti in bibliometrija Frank Scholze (Karlsruhe Institute of Technology), Jan Maier (AVEDAS AG, Karlsruhe) in Regine Tobias (Karlsruhe Institute of Technology, Nemčija): "Vzpostavitev informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti kot del integralnega pristopa k upravljanju informacij: dobra praksa na Inštitutu za tehnologijo v Karlsruheju". Namestili so informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti, ki omogoča vnos podatkov iz zunanjih in notranjih virov, prav tako pa lahko podatke vnašajo neposredno raziskovalci sami. Ti vneseni podatki se nato lahko uporabljajo v različne namene: za bibliografije raziskovalcev, upravljanje z referencami, predstavitve na spletnih straneh, življenjepise. Wouter Gerritsma, Peter van der Togt in Marco van Veller (Wageningen University and Research Library, Nizozemska): "Orodja za bibliometrično analizo v bibliografski podatkovni zbirki univerze, nove vloge in možnosti za sodelovanje knjižnice".Knjižnica od leta 2003 upravlja informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti na univerzi ter opravlja bibliometrične analize raziskovalnih skupin. Leta 2009 so izdelali programsko opremo, ki iz podatkov v informacijskem sistemu izračuna bibliometrične indikatorje o raziskovalni dejavnosti. Na podlagi teh indikatorjev vrednotijo raziskovalno dejavnost na univerzi ter raziskovalcem svetujejo strategijo objav za dosego čim večje citiranosti. Sébastien Droesbeke in sodelavci (Université Libre de Bruxelles, Belgija): "Merjenje vidnosti objav znanstvenikov Odprte univerze v Bruslju: kvantitativna ocena kakovosti Scopusovih podatkov s pomočjo Google Refine". Leta 2010 je bil med univerzo in Elsevirjem sklenjen dogovor o prenosu bibliografskih zapisov, shranjenih v Scopusu, v nov repozitorij univerze. Prenos ni bil popoln in številne objave so manjkale (zaradi slabe kakovosti ali pomanjkljivih podatkov, npr. nepopolni podatki o avtorjih, ustanovah zaposlitve …). Sicer se Scopus uporablja za ocenjevanje, vrednotenje univerz oz. njenih raziskovalcev, zato je pravilnost in popolnost podatkov zelo pomembna. Knjižničarji so prepoznali problematiko in poskušajo izboljšati tako kakovost podatkov kakor tudi iskanje podatkov. Informacijski viri, uporaba in informacijska pismenost Jennifer Schaffner (OCLC Research, Dublin, ZDA): "Upravljanje raziskovalnih informacijskih virov za raziskovalce in univerze". Predstavljen je bil pregled analiz za upravljanje informacijskih virov: • Raziskovalci in uporaba visokošolskih knjižnic in njihovih storitev (2007) • Kaj raziskovalci želijo? (2011) • Del raziskovalnega življenja: informacijska podpora raziskovalni dejavnosti v Združenih državah Amerike (2010) • Podporne storitve za raziskovalno dejavnost na univerzah v Združenem kraljestvu (2010) • Podpora raziskovalni dejavnosti: okolja, upravljanje in knjižnice (2011) • Raziskava o visokošolskem osebju (2009): ključni strateški vpogledi za knjižnice, založnike in društva (2010) • Ocenjevanje položaja znanstvene komunikacije v prihodnosti: raziskava vrednot visokošolskih učiteljev in njihovih potreb v sedmih disciplinah • Odprtost do vsega? Študije primerov odprtosti na področju raziskav (2010) • Razsežnosti podatkov: razlike v različnih disciplinah glede izmenjave, ponovne uporabe in dolgoročne ohranjenosti raziskovalnih podatkov (2010) • Vpogled v digitalno hranjenje rezultatov raziskovalnega dela v Evropi (2009) • Vzorci uporabe in izmenjave informacij: študije primerov raziskovalcev na področju bioloških ved (2009) • Modernizacija raziskovalne dejavnosti? Informacijske prakse na področju humanističnih ved (2011) • Vrednost knjižnic za raziskovalno delo in raziskovalce (2011) • Prihodnost raziskovalne dejavnosti in raziskovalna knjižnica (2009) Evropski projekti organizacije LIBER Paul Ayris (University College London, Velika Britanija): "Vzpostavljanje knjižnične pokrajine v Evropi: listnica evropskih projektov LIBER". LIBER uresničuje svoje strateške usmeritve in dosega svoje cilje v komisijah za posamezna področja delovanja in s pomočjo projektov, ki jih financira Evropska unija. Primeri projektov: Europeana Travel, Europeana Libraries, Opportunities for Data Exchange (ODE), Alliance for Permanent Access to the Records of Science Network (APARSEN), MedOANet … Katalogizacija David Prosser (Research Libraries UK, London, Velika Britanija): "Katalogizacija v oblakih: storitvi vzajemne katalogizacije v Veliki Britaniji naproti". POROČILO