OZ 2012/1

34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 doi:10.3359/oz1201034 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Konferenca MCCSIS 2011 Pod pokroviteljstvom organizacije IADIS (International Association for Development of the Information Society ) se je od 20. do 26. julija 2011 v Rimu odvijala konferenca MCCSIS – Multi Conference on Computer Science and Information Systems, v okviru katere se odvija 16 medna- rodnih konferenc s področja računalniških znanosti in informacijskih sistemov: • e-Learning 2011 – eL2011 • Intelligent Systems and Agents 2011 – ISA2011 • Wireless Applications and Computing 2011 – WAC2011 • Game and Entertainment Technologies 2011 – GET2011 • ICT, Society, and Human Beings 2011 – ICT2011 • Web Based Communities and Social Media 2011  – WBC2011 • Interfaces and Human Computer Interaction 2011  – IHCI2011 • Data Mining 2011 – DM2011 • Telecommunications, Networks and Systems 2011   – TNS2011 • Informatics 2011 – I2011 • e-Commerce 2011 – EC2011 • Computer Graphics, Visualization, Computer Vision and Image Processing 2011 – CGVCVIP2011 • e-Health 2011 – eH2011 • Collaborative Technolog – CT2011 • e-Democracy, Equity and Social Justice 2011  – ED2011 Internet Applications and Research 2011 – IAR2011 Udeleženci smo prejeli zbornik s prispevki z vseh 16 konferenc, v tem poročilu pa izpostavljamo samo nekatere. GLOBALNO IZOBRAŽEVANJE S POMO^JO SPLETA 2.0 Neil Marriott (University of Winchester, Anglija) je predstavil, na kakšne načine pripomore splet 2.0 k izobraževanju na daljavo. Nove generacije ljudi, ki se izobražujejo na daljavo, naj bi znale orodja spleta 2.0 uporabljati bolje kot učitelji sami. Izobraževanje prihodnosti naj bi zaznamoval nov pedagoški model in prej, kot ga bodo izobraževalne ustanove prevzele, večjo prednost v globalnem izobraževanju bodo imele. Širitev interneta in družbenih omrežij je pripomogla k zmanjšanju odpora ljudi do visoke tehnologije. A kljub veliki porasti uporabe družbenih omrežij, je uporaba le- teh pri izobraževanju na daljavo majhna. Pričakujemo lahko, da bo uporaba tehnologij spleta 2.0 kmalu postalo pravilo v klasičnem izobraževanju in izobraževanju na daljavo. Le tehnologija, ki bo omogočala učinkovitejše sodelovanje in komuniciranje ter s tem nižje stroške izobraževanja in lažji dostop do izobraževalnih storitev, bo napredovala. Zaradi vse večjega razmaha aplikacij spleta 2.0 so nekatera starejša orodja za komunikacijo med slušatelji in predavatelji izgubila veljavo. Tako je na primer raba e-pošte v letih, ko se je pojavil Facebook, upadla. Pojavila so se nova orodja, ki bolje služijo namenu izmenjave informacij in komuniciranja. Gre za zaprta akademska družbena omrežja znotraj izobraževalnih ustanov, saj tako slušateljem kot predavateljem ni po godu, da bi prepletali akademsko in družabno življenje. A teh novih orodij se je treba priučiti, kar ni vedno preprosto. Model sprejemanja tehnologije (angl. technology acceptance model – TAM ) napoveduje, kako in kdaj bodo uporabniki sprejeli ali začeli uporabljati novo tehnologijo. Pri tem sta dva dejavnika ključna: prvi je zaznana uporabnost (angl. p erceived usefulness – PU), ki označuje uporabnikovo prepričanje, da bo tehnologija izboljšala njegovo delo oz. učinkovitost; drugi je trud (angl. perceived ease-of-use – PEOU ), ki ga je treba vložiti v učinkovito rabo nove tehnologije. S študijo primera so ugotovili, da slušatelji generacije Y in Net generacije jemljejo najnovejše tehnologije pri izobraževanju na daljavo kot nekaj povsem naravnega. Na e-pošto gledajo kot na nekaj zastarelega. Ocene, narejene s pomočjo modela TAM, govorijo v prid uporabi novih tehnologij pri izobraževanju. Sicer bolj pri generaciji Y, kot pri starejših, a tudi slednji se prilagajajo.