OZ 2012/1

M T 35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Postaja jasno, da bo prihodnost izobraževanja na daljavo zaznamoval nov pedagoški model, ki bo moral biti v skladu s tehnologijami, ki jih bodo uporabljale nove generacije. Zemljevidi znanjA v organizaciji Ammar Jalalimanesh in Elaheh Homayounvala (Iranian Research Institute for Information Science and Technology, Iran) sta predstavila tehnike za identificiranje znanja v organizacijah, znane kot zemljevidi znanja. Ti služijo popisu vsega znanja, ki je na voljo v neki organizaciji, predvsem tam, kjer bi znanje moralo biti najbolj cenjeno, kot na primer v raziskovalnih institutih. Prav tako v knjižnicah, ki vplivajo na razvoj znanosti, saj so transakcije gradiva v knjižnicah bogat vir informacij o pretoku znanja. V prispevku je predstavljen model zemljevida znanja, izdelan na podlagi izposoje gradiva v knjižnicah (informacije iz transakcijskih datotek). Metodologija priprave takšnega zemljevida znanja ima pet korakov: 1. zbiranje podatkov, 2. izdelava podatkovnega skladišča, 3. obdelava podatkov, 4. uporaba algoritma za izdelavo zemljevida znanja, 5. analiza rezultatov. Identificiranje znanja, do katerega lahko pridemo z zemljevidi znanja, je ključna faza in prvi pogoj za vse naslednje korake v procesu upravljanja z znanjem. Dobro izdelani zemljevidi znanja prikazujejo pomanjkanje, omejitve in izvore znanja, ter tako pomagajo k boljšemu razumevanju pretoka znanja v organizacijah. Prikazujejo tako znanje posameznika, kot znanje skupine in celotne organizacije. Predstavljen je bil zemljevid znanja IRANDOC (Iranian Research Institute for Information Science and Technology), ki prikazuje najbolj brane teme v knjižnicah in povezave med temami. To se je izkazalo za nepogrešljiv vir znanja, ki ga uporabljajo tisti, ki odločajo o raziskovalnih projektih. IRANDOC temelji na izposoji knjig z različno tematiko, ki si jih raziskovalci izposojajo v knjižnici instituta. Če si raziskovalec izposodi dve knjigi z različnih področij, domnevajo, da sta ti dve področji med seboj nekako povezani. Analiza rezultatov zemljevida znanja tako pripomore k boljšemu razumevanju prihodnjih raziskovalnih metod na področju interdisciplinarnih raziskav. Slika 1: IRANDOC – najbolj povezane teme Slika 1 razkriva, da ima na primer področje za industrijo, uporabo zemljišč in delo (angl. industries, land use and labor ) pomembno vlogo pri povezovanju z drugimi področji. Slika tudi kaže, da sociologija povezuje industrijo in psihologijo, čeprav ni neposredne povezave med tema področjema. Pomeni, da bi v projektih, kjer je sodelovanje med industrijo in psihologijo nujno, ključno vlogo lahko igrali raziskovalci z znanjem sociologije. Proučevanje tovrstnih grafikonov z najbolj povezanimi temami, ki so si med seboj sorodne ali pa tudi ne, razkrije uporabne informacije, potrebne za razumevanje interdisciplinarnih raziskav. Zemljevidi znanja zagotavljajo upravljavcem in drugim celosten pregled nad premoženjem, ki ga predstavlja znanje v neki organizaciji. Zasebnost podatkov in poslovna inteligenca Richard Afanuh, Mark Frolick in Thilini Ariyachandra (Xavier University, Cincinnati, ZDA) so primerjali upravljanje in zasebnost podatkov, ki jih zbirajo organizacije za namen poslovne inteligence. To so podatki o zaposlenih, strankah, kupcih, uporabnikih in konkurentih, ki so lahko občutljive narave. Zbrani podatki se nanašajo na posameznikovo vedenje, značilnosti, dejanja, želje ipd. V visoko razvitih okoljih je postopek zbiranja, diseminacije in analize teh podatkov avtomatiziran vse do samih odločitev na najvišjem nivoju. To pomeni, da je z določeno granulacijo podatkov moč dobiti precej podroben vpogled v življenje posameznika. Zaradi tega so vidiki in predpisi, ki v neki družbi veljajo glede zbiranja, hranjenja in uporabe podatkov, ključnega pomena za poslovno inteligenco. POROČILO