OZ 2012/1

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Amerika in Evropa imata sicer enak ekonomski model, a pri dojemanju zasebnosti podatkov se precej razlikujeta. V ZDA so ljudje precej bolj nezaupljivi do vladnih institucij in do tega, da bi te institucije zbirale podatke o njih. Bolj naj bi zaupali zasebnemu sektorju. Nasprotno v ekonomsko močnejših državah EU velja, da so ljudje bolj zaupljivi do vladnih organizacij, ki zbirajo podatke o njih. Državljani Velike Britanije na primer sprejemajo tisoče nadzornih kamer na javnih mestih, francoska vlada pa ima dostop do podrobnosti v zdravstvenih kartotekah svojih državljanov. Evropske države naj bi tudi bolje skrbele za socialno varnost svojih državljanov kot ZDA. Večina držav EU svojim državljanom omogoča boljšo splošno zdravstveno oskrbo, nadomestilo za brezposelnost in socialno varnost na splošno. Večje zaupanje do državnih organizacij v EU pri zbiranju zasebnih podatkov potemtakem izhaja tudi iz tega. Zbiranje in hranjenje zasebnih podatkov v ZDA že od nekdaj izvajajo zasebna podjetja. Američani tudi številke kreditnih kartic brez težav zaupajo spletnim trgovinam, ne da bi jih skrbelo, kako dolgo bodo podatke hranile. Gre za to, da te podatke zaupajo v zameno za razne ugodnosti. Te podatke lahko zasebna podjetja celo prodajajo naprej, kar bi bilo v EU nezaslišano. Zbiranje podatkov za namene poslovne inteligence je tako v ZDA precej preprosto, a le, kadar to počno zasebna podjetja, do državnih organizacij so ljudje nezaupljivi. Zaradi tega zbiranje podatkov o državljanih raje zaupajo zasebnim podjetjem in jih od njih kupijo. Drugače je v EU, kjer imajo nekatere države pravico do zasebnosti zapisano celo v ustavi (ZDA je nima, Slovenija jo ima). Povrhu je v EU zasebnost podatkov strogo določena z zakonodajo. Tabela 1: Primerjava odnosaAmeričanov in Evropejcev do zbiranja, obdelave in uporabe zasebnih podatkov: ZDA EU Odnos družbe do zbiranja in hranjenja podatkov Zasebna podjetja morajo zbirati in hraniti osebne podatke (telefonske številke, številke kreditnih kartic ipd.), ker s tem spodbujajo trgovino in je tako bolj prikladno za potrošnike. V nasprotju s tem pa se nezaupljivost običajno poveča, podatke zbirajo državni organi. Potrošniki so do zbiranja in hranjenja osebnih podatkov zelo nezaupljivi, ne glede na to, ali to počnejo zasebna podjetja ali vlada. Odnos družbe do (upo)rabe in varovanja podatkov Večina potrošnikov v ZDA ne ve, kako organizacije, ki so njihove podatke zbrale, te podatke uporabljajo. Tudi kadar organizacije zbrane podatke posredujejo tretjim osebam ali partnerskim organizacijam v poslovne namene, ni pretiranega pritiska javnosti. Kljub vse večjemu številu kršitev pa potrošniki podjetjem še naprej pošiljajo osebne podatke. Glavna skrb evropske javnosti v zvezi z osebnimi podatki je način, kako se bodo zbrani osebni podatki uporabili. Značilno za potrošnike je, da so nezaupljivi do korporacij in njihovih namenov pri analiziranju osebnih podatkov za poslovno uporabo. Po mnenju javnosti je za vsako novo uporabo osebnih podatkov nujna privolitev potrošnika. Prav tako se za kršitve v zvezi s podatki pripiše krivda organizacijam. Mnenja o vladi v primerjavi z zasebnim podjetjem  Obstaja splošen prikrit strah potrošnikov, da bo vlada uporabila zbrane osebne podatke za poseganje v pravice posameznika. Zato vladni uradi laže pridobijo podatke od zasebnih organizacij.   Evropski državljani v zvezi z zbiranjem in hranjenjem osebnih podatkov bolj zaupajo vladi kot zasebnim podjetjem. Ne glede na zakonodajo, ki je sicer strožja v EU kot v ZDA, imajo največji vpliv na uporabo zbranih podatkov v poslovni inteligenci predvsem različni pogledi ljudi na zasebnost. Ocenjevanje uporabnosti programske opreme Junko Shirogane, Yuichiro Yashita, Hajime Iwata in Yoshiaki Fukazawa iz univerze Waseda na Japonskem so predstavili metodo za avtomatizirano združevanje različnih metod pri ocenjevanju uporabnosti programske opreme. Uporabnikom prijazen vmesnik je ena ključnih sestavin, ki določa kakovost programske opreme. Zato je pri razvoju treba upoštevati uveljavljene smernice in vzorce ter predvsem mnenje uporabnikov. Programska oprema, razvita s sodelovanjem uporabnikov, je najbolj uporabna. Eksperimentalne, analitične, uporabniške in druge metode ocenjevanja uporabnosti programske opreme imajo različne perspektive. Zaradi tega so tudi rezultati teh različnih metod nezdružljivi. Predstavljena metoda omogoča avtomatizirano združevanje različnih metod. Metoda temelji na zbiranju uporabniških izkušenj s programsko opremo s pomočjo generiranja funkcij. Tako pridobljene informacije se upoštevajo pri ocenitvi POROČILO