OZ 2012/1

M T 39 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 za dodeljevanje ISSN digitalnim reprodukcijam kontinuiranih virov. IC podpira dve možnosti: 1. da digitalno reprodukcijo razumemo kot elektronsko verzijo kontinuiranega vira in ji zato podelimo svoj ISSN; 2. da digitalni reprodukciji in elektronski izdaji kontinuiranega vira (angl. born digital ) dodelimo samo en ISSN. Delovna skupina je pripravila predlog novega pravila: "Dodeliti je treba nov ISSN za digitalno reprodukcijo tiskane serijske publikacije, ki je prenehala izhajati ali še izhaja, razen, kadar je ISSN že dodeljen elektronski izdaji (angl. born digital ) serijske publikacije z istim naslovom. V tem primeru naj se uporablja ISSN elektronske izdaje." Vprašalnike so poslali 40 institucijam različnega tipa: 18 se jih strinja s pravilom, v treh se ne strinjajo, a ne bodo nasprotovali (CLOKSS/LOCKSS, JSTOR) in tri so proti (NFAIS, EBSCO, Strandford University). Delovna skupina predlaga uporabo prvega pravila, ob čemer je treba: • zabeležiti datume in podatke o založniku originalne tiskane izdaje in digitalne verzije, • jasno ločiti institucijo, odgovorno za digitalizacijo, od založnika. Delovna skupina je pripravila predloge za katalogizacijo digitalnih reprodukcij v zapisih ISSN: • zapis se nanaša na elektronsko izdajo, kadar hkrati z njo obstaja ena ali več digitalnih reprodukcij, v polja 856 pa se dodajo podatki o digitalnih reprodukcijah; • kreira se zapis za digitalno reprodukcijo in za originalno tiskano izdajo, kadar elektronska izdaja ne obstaja; • podatki se vpisujejo v polje 210 po UNIMARC oziroma v polje 260 po MARC 21, kadar založnik tiskane verzije omogoča dostop tudi do digitalnega arhiva; • v polje 325 po UNIMARC oziroma v polje 533 po MARC 21 se vpisujejo podatki o reprodukciji, kadar se založnik tiskane verzije razlikuje od ponudnika dostopa do digitalnega arhiva; podatki o založniku tiskane izdaje pa v polje 210 po UNIMARC oziroma v polje 260 po MARC 21; • v zapisu za originalno tiskano izdajo je treba vpisati začetne in končne letnice (polje 100 po UNIMARC oziroma polje 008 po MARC 21) ter začetne in končne letnice digitalne reprodukcije v polja 210 po UNIMARC oziroma v polje 260 po MARC 21 in polje 325 po UNIMARC oziroma polje 533 po MARC 21; • dodeli se le en ISSN, kadar na različnih spletnih straneh obstaja več digitalnih reprodukcij iste serijske publikacije, zapis pa se nanaša na prvo verzijo; v polja 856 se dodajo podatki o drugih digitalnih reprodukcijah; • ISSN se ne dodeljuje, kadar je na spletnih straneh majhno število digitaliziranih številk neke serijske publikacije; • pri oblikovanju ključnih naslovov se upošteva enako pravilo kot pri drugih publikacijah; • status digitalne reprodukcije je enak statusu tiskane publikacije; • država izdaje v polju 102 po UNIMARC oziroma v polju 044 po MARC 21 se mora ujemati s podatkom o založniku v polju  210 po UNIMARC oziroma v polju 260 po MARC 21. Pravilo je v pripravi, zato ga nacionalni centri še ne morejo uporabljati. Nato so pozvali, naj se javijo tisti nacionalni centri, ki bi lahko takoj začeli testno kreirati zapise po predlaganem pravilu in uporabljati polje o reprodukciji. Med drugimi se je javila tudi Dunja Kalčič iz ISSN-centra Slovenija. V nacionalnih centrih, ki še ne morejo začeti uporabljati polja o reprodukciji, bodo še naprej vpisovali samo podatke o založniku. Na to temo se je razvila zanimiva debata, ki je razkrila mnogo pomislekov nacionalnih centrov in posebnosti v praksi: trenutna situacija je pomembnejša od prejšnjega stanja, odgovornost za digitalizacijo je razpršena, problem je identifikacija podobnih vsebin, različni ponudniki lahko digitalizirajo vsebino za različna obdobja, pri podpori citiranju je treba natančno vedeti, na kateri vir se citat nanaša in če to ne bo ISSN, bodo založniki poiskali neki drugi identifikator itd. Dogovorili so se za enoletno poskusno fazo. Kadar se država izdaje razlikuje od države digitalne reprodukcije, mora nacionalni center države, v kateri je izdana digitalna reprodukcija, obvestiti nacionalni center države, v kateri je izdana tiskana verzija. PROJEKTI The Keepers Registry Servis, ki je nastal v okviru projekta PEPRS, je predstavil Peter Burnhill, direktor akademskega centra EDINA. Namen tega projekta je zbiranje podatkov o e-časopisih različnih založnikov, shranjenih v arhivih, ki se ukvarjajo s permanentnim hranjenjem vsebin e- časopisov, da bi knjižnicam in drugim uporabnikom zagotovili stalen dostop do znanstvenih objav. Projekt POROČILO