OZ 2012/1

M 45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Društvo bibliotekarjev Ljubljana (v nadaljevanju DBL) je 26. 11. 2011 organiziralo strokovno srečanje "E-knjige in slovenske knjižnice", ki se je dotaknilo problemov, novih priložnosti in dobre prakse v slovenskih knjižnicah v zvezi z e-knjigami. Srečanje je potekalo v večnamenski dvorani Knjižnice Otona Župančiča (Mestna knjižnica Ljubljana, v nadaljevanju MKL). Udeležencev je bilo skupaj s predavatelji približno 90, uvodoma pa jih je nagovorila Maja Božič. Darko Majcenovič (Centralna medicinska knjižnica, v nadaljevanju CMK) je v prispevku z naslovom "E- bralniki niso e-knjige" je poudaril, da gre pri e-knjigah za ločeni stvari: bralnik je nosilec, e-knjiga pa vsebina. Pri tiskanih knjigah sta vsebina in nosilec neločljiva, e-knjige pa lahko beremo – odvisno od formata – na računalniku (osebnem, prenosnem, tabličnem), mobilnem telefonu, bralniku. Zasloni so lahko barvni (LCD) ali črno- beli (eInk) – prvi so primernejši za bogato ilustrirane, interaktivne knjige, drugi pa za daljša besedila. E-knjige so računalniške datoteke s preprostimi besedili ali bogatimi elektronskimi vsebinami s slikami, animacijo, filmi, zvokom (interaktivnost!). Zaščitene so lahko s sistemom za upravljanje digitalnih pravic ( Digital Rights Management – DRM). Pogosta praksa založnikov je, da je branje v določenem formatu vezano na določen bralnik. Najbolj razširjen tip datotek je Amazonov, zatem standard epub (ki naj bi bil univerzalen) in na tretjem mestu pdf . Pri pretvorbi tipov datotek v drug tip in pri pretvorbi formatov in prenosu e-knjig na bralnik si lahko pomagamo z odprtokodnim programom Calibre. E-knjige je možno kupovati v spletnih knjigarnah (npr. Ebooks.com, Amazon, Kobo, Apple), nekatere ponujajo svoje bralnike (npr. Amazon, Kobo, Apple) – glede na to ločimo t. i. "zaprte" spletne knjigarne (za branje je potreben "namenski" bralnik, ki podpira njihov format) in "odprte" spletne knjigarne (format omogoča branje na različnih napravah). 1 Dostopnost e-knjig je velikokrat vezana na geografska območja, kar je povezano z različno zakonodajo na področju zaščite avtorskih pravic. 2 Miha Kovač (Mladinska knjiga) je v prispevku z naslovom "E-knjige tam, tukaj in zdaj" na začetku predstavil nekaj statističnih podatkov: 42 % lastnikov iPadov na njih bere knjige; poleti 2011 so imeli v ZDA 1 mio e-knjižnih naslovov, v Nemčiji 80.000, enako v Franciji, v Italiji 20.000, v Sloveniji pa 300; formati e-knjig so različni, praksa založnikov pa je, da tudi takrat, ko je isti naslov izdan v različnih formatih, vsakemu dodelijo svoj ISBN; do konca leta 2011 je tržni delež e-knjig glede na vse knjige 19 % v ZDA, 10–15 % v Veliki Britaniji, v Nemčiji, Franciji in Italiji pa 5–6 %. V ZDA e-knjige nažirajo trg mehko vezanih knjig (padec za 15 %, rast e-knjig za 160 %, celoten knjižni trg pada za 3,4 %; ker se nižajo cene, se prodaja veča, kljub temu prihodki padajo). Napovedujejo, da bo do leta 2014 kar 80 % "črno-belih" knjig ("klasična" knjiga) v digitalni obliki. Zaradi Amazona izginjajo zidane knjigarne, naslednje pa so lahko na vrsti knjižnice. Davek na e-knjige je dvakrat višji od davka za tiskano knjigo (ker EU pojmuje e-knjigo kot storitev, ne kot izdelek). Na prodajo e-knjig odločilno vplivajo metapodatki – več kot jih je, boljša je prodaja. Založniki pojmujejo metapodatke (poleg klasičnih bibliotekarskih podatkov s pridom izkoriščajo CIP) kot kompilacijo vseh pojavljanj (digitalnih) informacij o knjigi, njeni vsebini in avtorju (neke vrste kliping ocen, recenzij, biografij …). Združenje ameriških založnikov APA je ustanovilo delovno skupino Book Industry Study Group in ji zadalo nalogo, da pripravi enotna navodila za pripravo metapodatkov (format ONIX). 3 Po nekaterih ocenah je 40–80 % prodaje e-knjig odvisnih od dobrih metapodatkov, metapodatki so za e-knjige 10- krat pomembnejši kot za tiskane knjige. Glavni igralci na globalnem trgu e-knjig so Amazon, Google, Kobo, Barnes & Noble. Pri Barnes & Noble so združili klasično prodajo v knjigarnah s prodajo e-knjig in v prihodnosti vidijo knjigarne kot neke vrste razstavni prostor za promocijo e-knjig. Globalna pričakovanja: resen trg e-knjig bo zaživel v treh letih, model knjigarn Barnes & Noble bo prevladujoč tudi zunaj ZDA, število klasičnih knjižnic in knjigarn se bo drastično zmanjšalo, davčna politika glede e-knjig bo še zmeraj neustrezna, saj so cene e-knjig približno za 15 % višje od mehko vezanih knjig, pojem knjige se bo v temelju spremenil, del poklicev, vezanih na knjigo, bo začel ugašati, spremenil se bo način branja. Branje postaja javno in nadzorovano, zasebnega branja več E-knjige in slovenske knjižnice doi:10.3359/oz1201045 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI