OZ 2012/1

M ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Wolfgang Suppan Institut za etnomuzikologijo Univerze za upodabljajo~e umetnosti v Gradcu Kontaktni naslov: wolfgang.suppan @ kug.ac.at Glasba povezuje in lo^uje ljudi, skupnosti, ljudstva in religije Izvle~ek Muzikologija, ki ostaja evropocentrično zaverovana v poveličevanje skladateljev 19. stoletja, je v nevarnosti, da postane "orhidejska stroka" brez pomembne vloge pri razumevanju duha časa. Potrebna je primerjalna glasbena znanost, ki je sposobna zajeti vso kompleksnost glasbe, fenomena, vsajenega v najgloblje plasti zavesti in prisotnega na mnogih področjih človeškega življenja, kot so kulti, politika, zdravljenje, delo, pravo. Glasba ima veliko moč, ki je lahko tudi zlorabljena. Lahko zbližuje ljudi in narode, lahko pa jih tudi ločuje. O tem govorijo tudi muzikološke raziskave prostora, v katerem se stikata nemška in slovanska kultura, pri katerih že desetletja sodelujejo muzikologi z obeh strani. Klju~ne besede glasbena zgodovina, glasbena antropologija, primerjalna muzikologija, etnomuzikologija, glasbena industrija Abstract Musicology is in danger of becoming an "orchid-like profession" with no significant role in understanding the spirit of the time because it has remained too concerned with the glorification of the 19th century’s Eurocentric composers. What we need is comparative musicology to capture all the complexity of music – the phenomenon that is deeply implanted in our consciousness and is present in many areas of human life, such as cults, politics, medical treatment, work and law. Music has a great power, but can also be misused. It can bring people and nations closer together, or tear them apart. All this is mentioned in a musicology-related research of the area where both the German and Slav cultures meet and where musicologists from both sides have been involved for decades. Keywords music history, music anthropology, comparative musicology, ethnomusicology, music industry "Ljudje današnjega časa bolehajo, ker ne premorejo drugega, kot bolno glasbeno potrošništvo, […] to bolno glasbeno potrošništvo je industrija, ki žene današnjega človeka tako daleč, da bo na koncu propadel; vsi govorijo o odpadkih in kemiji, ki da uničujejo vse, kar imamo, vendar glasba uničuje še bolj kot vsi odpadki in kemija. […] Glasbena industrija bo najprej poskrbela, da bodo uničeni človekovi sluhovodi in posledično človek sam, in to je resnica." (Thomas Bernhard 1 ) So družboslovne znanosti še vedno času primerne? Ali še prispevajo k nujnemu znanju za današnji čas? To so vprašanja, ki se danes v politiki in medijih pogosto postavljajo. 2 Ob očitni prevladi naravoslovnih in ekonomskih strok so nekdaj prisotna vprašanja o bistvu človeka (teoretična antropologija) in o njegovih zmožnostih (praktična antropologija), na teoloških in filozofskih fakultetah v centru universitas literarum, odrinjena na obrobje družboslovnega diskurza. Tehnika – od raziskav vesolja do medicine – zmore spektakularne dosežke, vendar je le misleči človek zmožen te rezultate presojati in uporabiti skladno z njihovo vrednostjo za posameznika in družbo. Kdor se želi v javnosti "opirati ne le na mnenja, temveč tudi na spoznanja, se ne more izogniti filozofskim, filološkim in zgodovinskim raziskavam," je menil Kaube. 3 Kako se muzikologija spoprijema z duhom časa (nem. zeitgeist )? doi:10.3359/oz1201001