OZ 2012/1

46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 ni – založniki, ki na svojih napravah omogočajo dodajanje opomb, komentarjev, povezav k besedilu, s tem zelo dobro spoznajo svoje bralce, njihove navade in statistiko uporabe. Lokalna pričakovanja: leta 2012 bomo v Sloveniji dobili prve e-bralnike, prilagojene slovenskemu jeziku, in prvo resno e-knjigarno z aktualnimi knjižnimi naslovi; na slovenskem trgu bo vedno večji delež knjig v angleščini, v Sloveniji bodo delovali Amazon, Kobo, Barnes & Noble; učbeniška politika in selitev bralcev knjig v angleškem jeziku s tiskanega na elektronski medij lahko resno ogrozi obstoj klasičnih knjigarn; 2012 in 2013 bosta ključni leti za preživetje knjižnih ustanov. Na koncu pa je razkril še nekaj načrtov Mladinske knjige v naslednjih šestih mesecih: sodelovanje s Kobo, pogajanje z Barnes & Noble, razvoj aplikacij za iPad (na knjižnem sejmu so predstavili svojo prvo aplikacijo za iPad, ki je nastala na podlagi slikanice Lile Prap), ustanovili so razvojni oddelek, zavzemali se bodo za fiksno ceno in borili proti višji stopnji DDV. Okrogla miza Razpravo je moderiral Janez Kanič (Centralna ekonomska knjižnica), ki je predstavil rezultate spletne ankete 4 o tem, v kolikšni meri slovenski knjižničarji poznajo elektronske knjige in ali jih tudi sami uporabljajo. Na anketna vprašanja je odgovorilo 134 anketirancev, od katerih jih 10 ni bibliotekarjev. Igor Andrin (MKL) je predstavil projekt izposoje e-knjig v Knjižnici Bežigrad. Gre za projekt spodbujanja branja del sodobnih slovenskih avtorjev na novem nosilcu zapisov in spoznavanje bralnika za branje e-knjig. Izposojajo e-knjige Založbe Ruslica (ČZP Večer) na bralnikih Kolibri in BeBOOK. Najprej so izposojali pet bralnikov, na vsakem so imeli naloženih deset naslovov, zaradi česar so imeli težave pri statistiki izposoje. Zatem pa so začeli izposojati knjige na željo, to pomeni, da na bralnik naložijo samo tisto e-knjigo, ki jo bralec želi prebrati. Presenetilo jih je, da je četrtina uporabnikov upokojencev, drugi največji segment bralcev pa so zaposleni v MKL. Mladi so nad temi bralniki razočarani. Mario Pušič (Fotospring Archive Center) je govoril o servisih izdelave in distribucije e-knjig za knjižnice. Doslej so na področju e-knjig sodelovali z Založbo Obzorja Maribor, Založbo FDV in Študentsko založbo. Ponudil je sodelovanje pri izdelavi e-knjig in njihovi objavi v e-knjigarnah Amazon, Apple (iBookStore). Predlagal je, da naj IZUM pripravi skupno okolje za vse knjižnice v sistemu COBISS, ki bi omogočalo izposojo e-knjig z digitalno zaščito (DRM). Ob tem je poudaril, da bi bilo s tehničnega in finančnega vidika dobro poenotiti politiko in proces digitalizacije, ter uporabnikom ponuditi enoten dostop (enoten iskalnik) do e-knjig in vsega digitaliziranega gradiva na enem mestu, kar bi močno olajšalo produkcijo, dostop in upravljanje. Rok Gregorin (Mladinska knjiga) je predstavil metapodatke kot eno od marketinških orodij v založništvu. Metapodatki so vsi podatki, vezani na knjigo (ne glede na obliko), ki jih uporabljajo za produkcijo, izdajanje, distribucijo, trženje in prodajo. Pokazal je knjigotrški informacijski sistem pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki pri "obdelavi" deluje na podoben način kot COBIB za knjižnice – posamezni naslov se vnese samo enkrat. 5 Osnovni založniški metapodatki so v bistvu "bibliografski" podatki, ki pa so za potrebe založnikov razširjeni s pogoji založniške pogodbe, kot so podatki o državah, kjer ti pogoji veljajo (informacije o avtorskih pravicah), datum izida in prvi prodajni dan, opis vsebine, ocene oz. recenzije, klipingi, predogledi (video, avdio), uporabniške oznake (angl. tag ). Po izkušnjah se proda do 70 % več knjig, ki imajo urejene metapodatke. Tilen Mandelj (Centralna tehniška knjižnica – CTK) je govoril o problemu višjega obdavčenja e-knjig, ki so dostopne na spletu in za katere je stopnja DDV taka kot za storitve, kar je posledica evropske direktive. Izpostavil je tudi problem vnosa večjega števila zapisov v katalog ob nakupu paketa e-knjig. Kot model nabave je predstavil DiKUL 6 in v nadaljevanju nekatere ugotovitve iz študije "E-book penetration and use". 7 Nato je predstavil izkušnjo CTK pri poslovanju z založbo Springer – v letu 2011 beležijo 48.000 izposoj (dostop do celotne zbirke Springer). Nekateri izzivi, omenjeni na koncu: DDV, arhiviranje digitalnih publikacij (nakup vs. dostop), katalogizacija (skrajšati in poenostaviti postopek – 16 strani dolg opis postopka konverzije se mu zdi "absolutno predolg"), poenotenje nabavnih politik, prenos know-how znanja. Srečko Bončina (Narodna univerzitetna knjižnica) je povedal, da bo NUK v kratkem ponudil svojim članom možnost izposoje digitalno zaščitenih (DRM) e-knjig na osnovi Adobovega sistema Adobe Digital Editions (ki je del Adobe eBook), postavljenega na Adobov strežnik 8 (gostitelj je pri EBSCO), ki vsebuje približno 4000 tujih knjig (EBSCO eBooks Collection 9 – prej NetLibrary) v formatu pdf (kar omogoča branje na vseh razpoložljivih napravah). Sistem naj bi kasneje omogočal tudi druge formate in več gradiva. Poudaril je, da so pogajanja z založniki glede distribucije in dostopa do e-knjig v knjižnicah zelo "trda" – knjižnice morajo namreč tehnično in vsebinsko zadostiti strogim pogojem zagotavljanja zaščite avtorskih pravic. Za prenos knjig preko novega servisa: prijava v sistem, registracija bralnika, izbira časa izposoje … POROČILO