OZ 2012/1

50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Berndt Dugall (predsednik Globalnega sveta OCLC) je predstavil aktivnosti Globalnega sveta, v katerem sode- luje 10 članov regije EMEA. Sestaja se dvakrat na leto, njegova glavna odgovornost pa sta svetovanje in podpora Upravnemu odboru OCLC. Uvodoma je poudaril nepro- fitni status OCLC, dvostopenjski izbor delegatov, katerih delo v organih OCLC je prostovoljno in zanj ne dobijo nobenega finančnega nadomestila. Intenzivno pripravljajo postopke za izbor novega predsednika OCLC. Na april- skem srečanju bodo razpravljali o e-vsebinah, posebej o e-knjigah in z njimi povezanimi servisi OCLC, o tem, kako upravljati Globalni svet, za kar je veliko možnih variant, o odprtih podatkih in s tem povezanim primerom Švedske nacionalne knjižnice, o nadaljnjih aktivnostih OCLC v zvezi z novimi katalogizacijskimi pravili RDA, o tem, kako izboljšati dvosmerno komunikacijo med organi OCLC in njegovimi člani, ter o možnosti, da bi se Globalni svet sestal trikrat na leto, tako kot je bilo v preteklosti. Sledila je kratka predstavitev kandidatov, ki so nominirani za člane Regionalnega sveta. V zaključnem delu so nastopili trije referenti. David White (University of Oxford) je predstavil raziskavo, ki je temeljila na tipologiji obiskovalec – udeleženec ( visitor – resident ) s ciljem, da se doseže razumevanje njihovega študijskega in raziskovalnega angažiranja v digitalnem informacijske okolju. Alison Cullingford je predstavila ugotovitve raziskave OCLC RLUK (Research Libraries UK) na temo specialnih zbirk. Raziskava je pokazala, da se uporaba specialnih zbirk povečuje, da je opazen pozitiven premik v ponudbi knjižničnih servisov in da imajo skoraj vse knjižnice, zajete v raziskavo, pro- grame digitalizacije. Obenem je pokazala tudi na zelo resne probleme v zvezi z zagotavljanjem zaščite gradiva. Lorcan Dempsey (OCLC raziskovalec in glavni strateg) je predstavil poglede na knjižnično dejavnost, ki prestopa svoje meje, saj podpira povezovanje študentov, razisko- valcev in vseh drugih, ki se vključujejo v omrežja zaradi pridobivanja novega znanja in veščin. Kot primer je navedel servis Etsy (http://www.etsy.com/ ), ki povezuje skupnost z namenom, predvsem pa ponuja uporabnikom pomoč, da postanejo uspešni na spletu. Pri tem so omrežni servisi osrednjega pomena in seveda želijo zbrati čim več informacij o uporabnikih. Tudi za knjižnice je pomembno, da imajo jasno strategijo glede izbir: na katerem področju imajo odločilen lokalni vpliv in ga morajo zadržati zase, kaj lahko naredijo v sodelovanju z drugimi in kaj lahko za njih opravijo drugi. Od zbirke kot centralne točke nekdanje knjižnice se pozornost usmerja na učinkovitost servisov, na raziskovalno dejavnost ter strokovno znanje in angažiranost sodelavcev. Marta Seljak POROČILO