OZ 2012/1

M 51 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Urednici Hazel Woodward in Lorraine Estelle (obe iz britanske JISC) sta v knjigi Digital information: Order or anarchy , ki je izšla leta 2010 v Londonu pri založbi Facet Publishing, 1 zbrali prispevke različnih avtorjev, ki so odgovorili na vprašanje o tem, ali se bo sedanji relativno urejeni sistem znanstvenih komunikacij obdržal tudi v prihodnosti, ali pa se bo zgodilo, da bo tehnološki napredek povzročil njegov razpad in prevlado anarhije. Googlova simultanka Knjižničarji še zmeraj vztrajajo pri abstraktih in indeksih ter nastavljajo referenčne publikacije kot edine prave pristope k preiskovanju literature. Kot da ne bi vedeli, da prav vsi postopajo drugače in uporabljajo spletne iskalnike. Kadar visijo na iskalnikih tudi sami knjižničarji, kar počnejo redno, bi se morali zavedati, da si niso zaslužili za kosilo. Ampak, kaj naj naredijo drugega, če je odprtega spleta že za 177 terabajtov (podatek za leto 2009), globokega spleta pa še za nadaljnjih 91.000 terabajtov? Vse to pa v knjižničnih katalogih manjka. Kje v knjižnici so blogi, vikiji, linki, RSS, online recenzije, zbirke e-knjig itd.? Kindle, iPod, tablica … so vsakdanja študentska oprema, ki jo je treba napolniti s pametno vsebino. Te pa je vedno več v 21.000 recenziranih znanstvenih časopisih, ki objavijo 1,4 mio člankov letno. Kitajski in indijski časopisi pa šele prihajajo. Deviza časa je "odprt dostop": zlat je splošen in brezplačen, zelen je prednaročniški pavšal. Knjižnic se še kako tičejo repozitoriji, ki se neverjetno hitro množijo po celem svetu. Marsikje so odgovornost za institucionalne repozitorije že prenesli na knjižnice in to je njihovo novo težišče dela. Zelo cenjeni so mednarodni disciplinarni repozitoriji, kot npr. arXiv v fiziki ali PubMed Central v biomedicini. E-knjige spreminjajo predstave o knjižničnem prostoru, ki je drag za vzdrževanje in na atraktivnih lokacijah, zato ga vse pogosteje uporabljajo za najbolj prestižne prireditve izobraževalnega ali kulturnega pomena. Največji problem so lastniška razmerja, ki izvirajo iz tiskarske "predzgodovine" in upočasnjujejo razvoj sodobnih znanstvenih komunikacij. Neverjetno je, da se vsa intelektualna sfera podreja estradnikom, ki branijo svoje privatne zaslužke in jim je vseeno za skupno dobro. Knjižnice so "zgodovinske trdnjave tiska". Poveličujejo knjigo in nočejo videti, da je knjiga zgolj stranska verzija digitalnega dela, ki jo Espresso Book Machine naredi v nekaj sekundah, če plačamo 10 dolarjev. Kdor ljubi poseben duh knjige, bo stisnil še gumb za želeno "aromo". Knjižničarji so neomajno prepričani o nasprotni genezi, da je najprej knjiga, ki jo lahko digitaliziramo, če je to sploh treba? Študentje pa vse glasneje negodujejo, ker ni e-učbenikov. Sicer pa knjižnicam ni lahko, ker od njih zahtevajo, da: • z manj (denarja in ljudi) naredijo več, kar naj bi bilo trajnostno knjižničarstvo; • nadomestijo zaračunavanje s prostim dostopom; • dvignejo raven zaupanja v informacije in znanje; • prepričajo uporabnike v odločilen pomen informacij; • sledijo hitrosti tehnoloških sprememb; • branijo demokracijo informiranja. Knjižnice imajo nalogo in priložnost, da sežejo preko knjig in se v svojih okoljih predstavijo kot institucije nove informacijske dobe, ki se manifestira skozi tehnologijo, družbene odnose in kulturne usmeritve. Britanska knjižnica je že leta 2008 zagotovila 67 mio dostopov do e-gradiva in ob tem dojela, da se je začelo novo štetje za knjižnice. Knjižničarji potrebujejo bistveno drugačno izobrazbo. Pa niso v težavah le knjižnice. Knjigarne so v veliko bolj neizprosnih razmerah, ki jih je povzročil Amazon. Knjižnic še ne zapirajo, knjigarne pa množično propadajo. Mi pa ob tem prihaja na misel Slomškova Mohorjevka, ki je imela enak poslovni model kot Amazon, le da so se stvari dogajale "peš". H. WOODWARD AND L. ESTELLE (eds.) DIGITAL INFORMATION: ORDER OR ANARCHY? doi:10.3359/oz1201051 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA