OZ 2012/1

ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 Potrebuje človek glasbo? In če, za kaj? Tega z našo evropsko, zahodnjaško dediščino, z deli komponistov, ki so bili v drugi tretjini 19. stoletja prepoznani kot veliki, od Bacha do Brahmsa, ni več mogoče dokazati. Evropocentrična historična muzikologija je to temo zato preprosto izključila, s tem pa upravičeno postala nepomembna, t. i. "orhidejska stroka". Do temeljnih znanj o glasbi in njeni uporabni vrednosti pridemo le s primerjanjem kultur, ker le "metoda primerjave omogoča razumevanje" (Kaube v Verstehen der Welt, str. 41). Življenjska pot me je, na začetku nenačrtovano, iz težkih povojnih časov v petdesetih letih in na začetku šestdesetih let preteklega stoletja, vodila od glasbene zgodovine v glasbeno tehnologijo in naprej do primerjalne glasbene znanosti. S terenskimi raziskavami v evropskih reliktnih predelih (Ferski otoki, Jugovzhodna in Vzhodna Evropa, vključno z Albanijo, ter nekdanji nemški jezikovni otoki) in načrtno v izbranih kulturah zunaj Evrope (Gana, Jamajka, Egipt, Irak, Armenija, Tajvan, Južna Koreja, Japonska) sem primerjalno obdeloval konkretne teme. Kasneje sem v te primerjave vključil tudi kulture Evrope in drugih delov zahodnega sveta. Habilitacija na Univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu leta 1972 je zato zaobjela celoten predmet muzikološke znanosti. 4 Rezultati poglo- bljenih raziskav so objavljeni v številnih knjigah in pris- pevkih v strokovnem časopisju. 5 V množici s čutili pogojenih možnosti komunikacije, ki jih je človek pridobil skozi biološko evolucijo, je spora- zumevanje s pomočjo ritmov, melodij, zvokov in zvenov nepogrešljiv element. 6 Glasba in ^lovekove primarne potrebe Glasba v kultnih dejanjih Cerkvena dejanja vseh ljudstev, od prvinskih do tistih z visoko razvito kulturo, imajo na ljudi močan učinek zaradi recitacije, ki je v pesem povzdignjena govorica šamana, afriškega čarovnika, vrača, imama, rabina, meniha ali duhovnika. Tako zamaskiran ton govorice vodi v nadrealno. Da je petje več kot govor, velja tudi v krščanstvu. Nas sliši bog samo, ali vsaj takrat, ko molitev recitiramo, pojemo, "zapakiramo" v zven orgel in drugih glasbenih instrumentov? Očitno je, da je angelski " jubilare sine verbis " cilj in vrhunec čaščenja boga. 7 Glasba v politiki Po Konfucijevem pričevanju je bil prvi minister kitajskih cesarjev prav minister za glasbo. Njegova naloga je bila, da je uglasil tone in zaporedja tonov tako, da bo cesar dobro vladal, ljudje pa bodo zadovoljni. Le minister za glasbo se je smel po stanu enačiti s cesarjem; razen cesarja je bil le še on "božanski". Tako kot je v zahodnih religijah papež mazilil in kronal cesarje, škofje pa kralje, in jim s tem podeljeval oblast nad tuzemskim življenjem, tako današnji posvetni poglavarji izkoriščajo glasbo za potrditev svoje moči. Glasba je dokaz in potrditev. Primer iz glasbeno-političnega konteksta: "Ko se je šok nekoliko polegel in se je groza počasi umaknila iz kosti, se je mladim socialistom v hiši Willija Brandta spet povrnilo življenje. V centrali SPD v Berlinu je zazvenela Internacionala. V glasovih, ki so peli himno delavstva, se je slišal upor, "da pravda stara v borbi sveti vas kliče za prostost sveta". 8 Bilo je dan po deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji. SPD je volitve izgubil in jasno je bilo, da bo prešla oblast po 39 letih vladanja SPD v roke Unije krščanskih demokratov (CDU). Ta radikalna sprememba na političnem polju je pri poražencih volitev sprožila globoko prizadetost in potrtost. Voditelj stranke Franz Müntefering je poskušal tovarišem povrniti pogum in zaupanje v prihodnost. Njegove besede so "vidno delovale" in kmalu je bilo vzdušje že veliko boljše. Prav takrat je nekdo ubral prve tone Internacionale, tiste jasno semantizirane borbene pesmi, z začetkov delavskega gibanja, ki je v naslednjem stoletju odločilno prispevala k identiteti četrtega družbenega razreda. Naj bo petje danes še tako nemoderno in naj je bilo desetletja izbrisano iz nemške glasbene pedagogike, 9 obstajajo trenutki, ko pesem kot nepogrešljiva "primarna potreba" kar sama naravnost privre iz ljudi. Socialnim demokratom je po porazu v Severnem Porenju-Westfaliji pesem povrnila upanje, pogum, delovala je osvobajajoče in jih spravila v naravnost kljubovalno odločnost, da se združeni lotijo novih nalog. Konrad Lorenz je ta efekt poimenoval "sugestivni učinek skupnega petja". 10 Amerika je pravkar v predvolilnem boju (marec 2012). Katero glasbo izbirajo strategi volilnih kampanj, ki na nastopih in govorih spremlja njihovega kandidata? V prejšnjem predvolilnem boju kandidatov za predsednika je Hillary Clinton izbrala napačne pesmi, napačne pevce, napačno glasbeno skupino in napačno glasbeno spremljavo – in proti Obami izgubila. O tem pričajo rezultati raziskav vodilnih glasbenih sociologov iz ZDA. Glasba in zdravljenje Pred iznajdbo moderne medicine, z vsemi njenimi terapijami in zdravili, je veljala glasba za zdravilčevo odločilno orodje. Predvsem nekoč znani arabski zdravniki, kot sta Alfarabi in Avicena, so poznali fizične in psihične učinke tonov, zvenov in ritmov. Moto poglavja o "medicinski glasbi" v knjigi o "muzicirajočem človeku" je citat v 10. stoletju živečega arabskega zdravnika – filozofa Ibna Hindusa: "Kar zadeva znanost Wolfgang Suppan: GLASBA POVEZUJE IN LOČUJE LJUDI, SKUPNOSTI, LJUDSTVA IN RELIGIJE