OZ 2012/1

M T ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 o glasbi, spada le-ta v določenem pogledu v medicino [...] kdor izvaja glasbo, se namreč poigrava s človeškimi dušami in telesi". V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sem imel priložnost sodelovati v interdisciplinarnih raziskavah z glasbeno izjemno nadarjenim, žal že pokojnim graškim nevrokirurgom Fritzem Hepnnerjem, ki me je vpeljal v skrivnosti predelave glasbenih vtisov v možganih. 11 V limbičnem sistemu, ki tesno objema osrednje jedro možganov, "pridobi informacija pomen, možgani jo primerjajo z izkušnjami in prirojenimi vzorci razumevanja ter preverijo, ali je za nas zanimiva [...]. Vznemirijo nas le tista sporočila, ki so za nas eksistenčno pomembna. Drugi signali ostanejo neopaženi. To je po- membno že zaradi tega, ker prihaja v možgane skozi vsa čutila in živčevje tako mogočen tok informacij, da bi se možgani ob upoštevanju vse te količine takorekoč utopi- li". 12 Ko nas informacija doseže, se v limbičnem sistemu sprožijo električni signali, ki jih hipotalamus razprši v različne smeri. Za nas najpomembneješa pot vodi v živčne kanale avtonomnega vegetativnega živčevja. To pomeni, da glasbene informacije bistveno soodločajo o tem, katera sporočila iz okolja bodo možgani v nada- ljevanju zavestno obdelali. Na podlagi tega sociolno- ekonomskega učinka je oblikovan izbor glasbe, ki naj v ozadju spremlja ljudi v nakupovalnih centrih, pri delu za tekočim trakom, v čakalnicah pred ambulantami itn. Glasba in delo Leta 1965 sem na severu Gane na področju Ashantijev opazil, da delavce pri krčenju grmičevja in pragozda vedno spremlja skupina glasbenikov. Ko so ti igrali in peli, so drugi delali, in ko so imeli glasbeniki pavzo, so delavci odložili delo. To pomeni, da so glasbeniki delavcem igrali "za moč". Dijaki in študentje se danes učijo s slušalkami v ušesih. Pomeni, ob šušljanju glasbe. 13 Glasba in pravo Pred pojavom pisave, ko še ni bilo zemljiških knjig, po katerih bi določali meje, so prihajale stranke v sporu na prizorišče s pesmijo in glasbo in s tem sporočale svoj prav. Kar pomeni, da so z glasbo klicale boga za pričo. Pravni spisi mestnih arhivov iz poznega srednjega veka in mlajše nove dobe skrivajo obsežen vir glasbene zgodovine. Takšne mestne kronike smo nekoč raziskovali s posebej za ta namen ustanovljeno študijsko skupino UNESCO. Primer iz Prage: v gostilni sedijo za mizo različni predstavniki obrtniškega stanu: krojači in čevljarji, barvarji in tkalci, tesarji itn. Ko je steklo dovolj piva po grlih, začno barvarji s pesmijo "proti krojačem (Mäck-Mäck)". Gre za hudobno pesem o krojaču in skoposti. Krojači ne ostanejo dolžni in odgovore s pesmijo, ki daje v nič čevljarje, le-ti zapojo proti tesarjem, kar vse na koncu pripelje do divjega pretepa in umora. Oštir pozove orožnike, sodnik odredi preživelim zapor, mrtve pa takoj pokopljejo na mestnem pokopališču. V t. i. face-to-face družbah, kot jih imenujejo sociologi, skupno petje pripelje najprej v družabnost in prijateljstvo, za tem pa v spor in neusmiljen spopad. Strasbourški mestni svet je v 16. stoletju prepovedal prepevanje omenjene pesmi o krojaču in njegovi skoposti znotraj mestnega obzidja, saj so se krojači mestu začeli izogibati, meščanom pa je začelo primanjkovati oblek. 14 Marsikatera od navedenih primarnih uporab glasbe je dandanes v moderni družbi spet v uporabi, npr. pri glasbeni terapiji, kot droga, 15 kot funkcionalna glasbena kulisa v televizijski kriminalki ali reklamnem spotu, kot navijaški napev na hokejski in nogometni tekmi. Nikjer ne najdemo večjih zborov, kot na nogometnih stadionih, kjer rjove 40 do 80 tisoč ljudi zdaj napeve tega, zdaj drugega moštva, da bi s tem (1) podžigali svoje moštvo, (2) nasprotnike demoralizirali in (3) dražili nasprotne navijače. Na ta način prihaja do "izgredov" na stadionih in tudi še po koncu tekme, ko eni podijo druge s pestmi, pivskimi steklenicami in kamenjem proti kolodvoru, naj izginejo, od koder so prišli, če so že uspeli ostati živi. To sovpada tudi z rezultati raziskovanj ameriškega sociologa Talcotta Parsonsa: da namreč komunikativna moč glasbe ni zasidrana v neokorteksu, našem miselnem aparatu, temveč v globlje ležečih delih možganov, v limbičnem sistemu v formatio reticularis : Parsons zato govori o komunikaciji na ravni občutkov (angl. emotional communication ). 16 Orodje – umetnina – blago 17 Šele mnogo kasneje se v obdobju razcveta meščanske glasbene kulture in ideologije " l’art pour l´art" , ki ima korenine v Kantovi "Kritiki estetskega razuma", pojavi "zanimanje in brezsmiselno občudovanje" umetniških del (tudi "glasbe kot umetnosti"). Ta cilj si je prvi zastavil Beethoven in ne glede na to, da so Beethovnove simfonije neverjeten vrhunec v razvoju glasbe, naznanjajo obenem tudi zaton glasbe. Zaton gre pri tem razumeti kot odtujitev glasbe od človeka in njegovih prvinskih potreb. Robert Musil v svojem romanu stoletja "Mož brez lastnosti" opiše to dogajanje z besedami: "da je ločitev glasbe od obedovanja (ali cerkvenega obreda) ter prizadevanje, da si glasbo ljudje prisvajajo za svoj lasten užitek, pač meščanska napihnjenost, čeprav je vedel, da tega ne sme na glas govoriti." 18 Pri vseh ljudstvih, od prvinskih do tistih z visoko razvito kulturo, je glasba pomemben sestavni del komunikacije, Wolfgang Suppan: GLASBA POVEZUJE IN LOČUJE LJUDI, SKUPNOSTI, LJUDSTVA IN RELIGIJE