OZ 2012/2

98 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 2 V Mariboru je od 8. do 10. marca 2012 potekala že sedma mednarodna konferenca "Družbena odgovornost in izzivi časa", ki jo je organiziral Institut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju z Javnim zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in drugimi organizacijami, 1 častni pokrovitelj pa je bil predsednik RS dr. Danilo Türk. Letošnja konferenčna tema je bila aktualno povezana z dogajanjem ob evropski prestolnici kulture: "Inoviranje kulture za več družbene odgovornosti – kot pot iz socio-kulturne krize". Organizatorji želijo, da bi na konferenci naredili vsakoletni pregled stanja v zvezi z delovanjem in razvojem družbene odgovornosti, izpostavili za tisti čas najbolj aktualno temo, povezali teorijo s prakso in različne stroke ter domače in tuje znanstvenike med seboj. Vsebinski sklopi letošnje konference so bili: • sodobna znanost in kultura v luči družbene odgovornosti, • socializacija kulture in družbena odgovornost, • ekonomika in kultura družbene odgovornosti, • razvoj posameznih, organizacijskih in družbenih kulturnih politik družbene odgovornosti, • pravo in družbena odgovornost, • kultura oz. umetnost v praksi v luči družbene odgovornosti, • socialno podjetništvo kot družbeno odgovorna inovacija podjetništva. Kako razumemo družbeno odgovornost Evropska Komisija je leta 2001 v dokumentu z naslovom "Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij" predstavila družbeno odgovornost kot "koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki". 2 Strokovni svet Inštituta IRDO pa družbeno odgovornost pojmuje še širše, in sicer kot družbeno odgovornost posameznika, organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, nevladnih in Konferenca Družbena odgovornost in izzivi ^asa 2012 vladnih organizacij), poklicnih skupin, naroda, države, zveze (Knez Riedl, Mulej, 2006). Posameznik, kot tudi organizacija, ki deluje družbeno odgovorno, želi človeštvu povečati možnosti za dolgoročno preživetje, uspeh in blaginjo (materialno in duhovno), tako da deluje preko zahtev, ki jih postavljajo pravo in druge družbene norme in si pri svojem delovanju prizadeva za celovit pristop. Pomanjkanje družbene odgovornosti na nivoju posameznika ali družbe (družine, osebne socialne mreže, podjetja, skupnosti, države, rase in sveta globalno) vodi namreč v enostranskost, monopolizacijo in krizo (družbe, gospodarstva, okolja, vrednot, zaupanja itd.). "Družbeno odgovornost lahko najsplošneje opredelimo kot obveznost človeštva, da uresničuje skupne cilje družbe." (Cooper, Vargas, 2004; Brandon, Lombardi, 2005) Zavedanje, da je družbena odgovornost pomembna in da koristi trajnostnemu razvoju, je vedno večje. Raste zavest o tem, kako je treba zagotoviti zdrav ekosistem, družbeno pravičnost in dobro organizacijsko vodenje. Na dolgi rok so namreč vse aktivnosti organizacije odvisne od zdravja svetovnih ekosistemov. Sklepi 7. mednarodne konference IRDO Vse sklepe, ki so jih udeleženci konference oblikovali po sekcijah, zaobjema ena misel, s katero se je ukvarjal tudi Erich Fromm: Raje biti kot imeti . 1. Kultura vpliva na to, kako rešujemo probleme, kako uporabljamo znanje in vire in kako vidimo rešitve. 2. Družbena odgovornost je netehnološki inovacijski proces družbe. 3. Etika soodvisnosti je osnova za celovit pristop k družbeni odgovornosti; pravica in pravičnost sta bistvo posameznikovega in družbenega življenja. 4. Kultura neposredno vpliva na razmišljanje ljudi, zato jo je treba krepiti v duhu družbene odgovornosti tudi v podjetjih. 5. Družbeno in socialno krizo, ki je posledica krize vrednot in zaupanja, se da ozdraviti z vzpostavitvijo doi:10.3359/oz1202098 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI