OZ 2012/2

100 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 2 Prvotne pobude so bile usmerjene na korporativno družbeno odgovornost, medtem ko ISO 26000 zagotavlja navodila ne samo za podjetja, ampak tudi za organizacije v javnem sektorju. Trajnostno poslovanje za organizacije pomeni, da ne zagotavljajo samo izdelkov in storitev, ki zadovoljujejo njihove stranke (uporabnike) in pri tem ne ogrožajo okolja, ampak tudi delovanje na družbeno odgovoren način. To zahtevajo tako njihove stranke, uporabniki, vlade, združenja in javnost. Istočasno so vodilni v organizacijah, ki razmišljajo naprej, spoznali, da uspeh lahko traja le, če je zgrajen na verodostojni poslovni praksi, ki preprečuje goljufivo računovodstvo in izkoriščanje delavcev. ISO 26000 je izčistil globalno razumevanje, kaj je družbena odgovornost in kaj morajo delati organizacije, da bodo delovale na družbeno odgovoren način. Kako naj bi ISO 26000 pomagal organizaci- jam Standard ISO 26000 naj bi pomagal vsem vrstam organizacij – ne glede na njihovo velikost, dejavnost ali lokacijo – delovati na družbeno odgovoren način s tem, da določa: • koncepte, izraze in definicije v zvezi z družbeno odgovornostjo (širi mednarodni dogovor o tem, kaj pomeni družbena odgovornost in katera so vprašanja v zvezi s tem, ki jih organizacije morajo rešiti), • usmeritve in značilnosti družbene odgovornosti (prepoznava obstoječe dobre prakse in širi informacije o njih po vsem svetu v korist celotne mednarodne skupnosti), • načela in prakso, povezano z družbeno odgovornostjo, • ključne probleme in vprašanja, • vključevanje, izvedbo in promocijo družbeno odgovornega vedenja v organizaciji in skozi njeno politiko in prakso tudi v okolju vplivanja, • prepoznavanje in vključevanje deležnikov, • zahteve, zmožnosti in druge informacije, povezane z družbeno odgovornostjo. Standard naj bi organizacijam pomagal pri ustvarjanju prispevka k trajnostnemu razvoju in jih opogumil, da presežejo pravne okvirje, saj je skladnost s pravom temeljna dolžnost katere koli organizacije in bistven del njene družbene odgovornosti. Širil naj bi splošno razumevanje družbene odgovornosti in naj bi dopolnil, ne nadomestil druge instrumente in pobude za družbeno odgovornost. Svetuje se, da pri uporabi ISO 26000 vzame organizacija v obzir družbeno, okoljsko, pravno, politično raznolikost, kot tudi razlike v ekonomskih razmerah, obenem pa ostane skladna z mednarodnimi normami ravnanja. ISO 26000 je torej močno orodje za družbeno odgovorno ravnanje, ki bo pomagalo organizacijam pri premiku od dobrega namena k dobremu delovanju. Struktura standarda ISO 26000 Standard je vsebinsko tako zasnovan: • predgovor, • uvod, • 1. del – definira obseg standarda in identificira določene omejitve in izjeme, • 2. del – določa in zagotavlja definicije ključnih izrazov, ki so temeljnega pomena za razumevanje družbene odgovornosti, • 3. del – razumevanje družbene odgovornosti, • 4. del – načela družbene odgovornosti, • 5. del – prepoznavanje družbene odgovornosti in vključevanje deležnikov, • 6. del – navodila za ključne zadeve družbene odgovornosti, • 7. del – navodila za družbeno odgovorno povezovanje v organizaciji, • dodatek A – primeri prostovoljnih pobud in sredstev za družbeno odgovornost, • dodatek B – okrajšave izrazov, • bibilografija. Navodila so pisana z namenom, da so jasna in razumljiva tudi nestrokovnjakom, obenem pa objektivna in uporabna (aplikativna) za vse vrste organizacij, vključujoč tudi velika, mala in srednja podjetja, javno upravo in državne organizacije. V standardu ISO 26000 je definiranih sedem ključnih vprašanj v zvezi z družbeno odgovornostjo, ki jih je treba uresničevati s celostnim pristopom: • organizacijsko vodenje – zagotavljati odgovornost in preglednost na vseh nivojih ter uporabljati vodenje, ki ustvarja takšno organizacijsko kulturo, da se lahko temeljne vrednosti družbene odgovornosti upoštevajo pri poslovnih odločitvah; • človekove pravice – spoštljivo ravnati z vsakim posameznikom in se posebej potruditi za ljudi iz ranljivih skupin; • delovne prakse – zagotoviti pravične, varne in zdrave delovne razmere za delavce in jih pritegniti v dvosmerne diskusije, da bi prepoznali delavske skrbi; • okolje – prepoznati in izboljšati okoljske vplive delovanja, vključno z izkoriščanjem virov in ravnanjem z odpadki; • poštene prakse delovanja – spoštovati pravo in POROČILO