OZ 2012/3

M T 117 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Ob predpostavki, da med količino organiziranosti Or in količino informacij I obstaja direktno linearno sorazmerje, se izkaže, da je I = c(Or) c je konstanta, ki je po Stonierju enaka informacijski vsebini sistema v primeru, da je absolutna entropija enaka ničli. Če v enačbo vnesemo odnos med informacijami in entropijo in nato konstanto c , dobimo najprej izraz: I = c e –s/k potem pa izraz: I = (I 0 )e –s/k S primerjavo sprememb entropije v dveh različnih sistemih, in sicer izparevanje kristala leda od 0˚ K do 373˚ K oziroma denaturacija beljakovin (npr. razgradnja mesa v prebavilih s pomočjo encimov na manjše enote – aminokisline ter di- in tripeptide) je možno ugotoviti, kako se spreminjajo stanja informacij, in izpeljati splošno enačbo za enote entropije v odnosu do informacij (Stonier, 1990). Izračuni kažejo, da je ena enota entropije enaka približno 10 23 bitov/mol , tj.: 1 J/K=10 23 bitov (približno) Enačba za odnos mase in energije kaže, da zelo majhna količina materije lahko ustvari zelo veliko količino energije. Na podoben način zgornja enačba pomeni, da se teoretično sorazmerno majhna količina energije lahko konvertira v zelo veliko količino informacij. Fizične osnove informacij so s čutili nezaznavne (so zunaj meja naših izkušenj), zatorej lahko informacijsko fiziko zaenkrat kritično poimenujemo informacijska metafizika. Informacijska fizika bo eksaktna znanost, ne pa "metafizika", ko bomo fizične osnove informacij lahko eksperimentalno preverjali in merili. Pogleda fizikov in biologov na evolucijo vesolja sta popolnoma nasprotna! Fiziki menijo, da se bo vesolje končalo v entropijski smrti (razvodenela juha drobnih koščkov z zelo nizkimi energijami), biologi pa, da se vesolje razvija in je vedno bolj organizirano, tako da se bo končalo v stanju, v katerem se bosta materija in energija konvertirali v čiste informacije (Stonier, 1990; Šercar in Oštir, 2002). Opombe 1 Kot nalezljiva bolezen se širijo tudi govorice (Piqueira, 2010); verižni model širjenja govoric (angl. rumor chain) naj bi veljal tudi za vsa staroveška ustna izročila z deli Biblije vred! 2 William Goffman je bil znan kot mojster konvergentnega mišljenja. Sodeloval je s pionirji informacijske znanosti na področju informacijskega iskanja, kot so James W. Perry, Allan Kent, Jesse H. Shera, Tefko Saracevic (slednji je večkrat obiskal IZUM in sodeloval z njim), Jack Belzer, Allan Rees, Al Goldwyn, s katerimi je v šestdesetih letih 20. st. oblikoval pomembne koncepte informacijskega poizvedovanja. Njihove študije so bile del prizadevanj ZDA v razvoju računalniškega iskanja informacij med hladno vojno in vesoljsko tekmo z ZSSR. Goffman je bil zadržan do Boolove logike in uporabe Boolovih operatorjev. Pri uporabi "a" in "b" tvegamo preveč nerelevantnih zadetkov, pri "a" ali "b" pa tvegamo, da v poizvedbo ne bo vključeno veliko relevantnega gradiva. Znanstvene prispevke Williama Goffmana v zvezi s širjenjem informacij kot nalezljive bolezni razvrščamo v socialno epistemologijo (Fuller, 1999) kot del informacijske znanosti, ki proučuje družbeno vedenje na področjih upravljanja, organiziranja in ustvarjanja znanja, vključno z dinamiko znanstvenega odkritja. 3 V raziskavi širjenja govoric kot nalezljive bolezni je Piqueira (2010) zastavil analogen model ISS (Ignorant-Speader-Stifler). 4 Goffman je eden redkih informacijskih znanstvenikov, ki je leta 1992 kot inovator patentiral pri patentnem uradu ZDA uporabo Bradfordovega zakona in bibliometrijsko metodologijo za selekcijo jedra knjižničnih zbirk, revij in drugih objektov glede na relevantnost in pertinentnost. 5 Goffmanovo različico modela SIR sem uporabil na primeru mreže revij (Šercar, 1986) in pokazal, da znanstveno področje brez vsaj ene revije ne more obstati. 6 Bolezen, ko so ljudje okuženi z eno izmed treh vrst krvnih metljajev: šistosomiaza mansoni, šistosomiaza haematobium in šistosomiaza japonicum; odrasli črvi živijo v žilah. 7 Citirano s spleta (http://sl.wikipedia.org/wiki/Skriti_model_Mar- kova ): "Skriti model Markova (SMM) je dobil ime po ruskem matematiku Andreju Andrejeviču Markovu in je stohastični model, ki se lahko opiše z dvema naključnima procesoma. Prvi naključni proces ustreza verigi Markova, katere stanja in prehodi so označena z verjetnostjo. Stanja verige navzven niso vidna oziroma so skrita. Namesto tega obstaja drugi naključni proces, ki daje v vsakem trenutku vidne znake ustrezne verjetnosti porazdelitve odvisni od stanja. Običajno je naloga iz zunanjih znakov ugotoviti zaporedje skritih stanj. Jetnika zanima vreme. Pozna, kakšna je verjetnost, da je vreme sončno, oblačno oziroma deževno. Ve tudi, s kakšno verjetnostjo sončnemu vremenu sledi oblačno oziroma deževno,... Edini, jetniku dostopni, vremenski podatek, so paznikovi čevlji. Jetnik na srečo ve tudi, kakšna je verjetnost, da so čevlji prašni v jasnem, oblačnem oziroma deževnem vremenu. Iz tega lahko sklepa, kako se zunaj izmenjuje vreme." 8 A. M. Ljapunov (1857–1918), ruski matematik, je znan predvsem po teoriji stabilnosti dinamičnih sistemov, teoriji verjetnosti in Tvrtko-Matija Šercar: INFORMACIJSKA EKOLOGIJA ...