OZ 2012/3

118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 prispevkih k teoriji diferencialnih enačb. 9 Goffman se je zavzemal za selektivnost med že izbranimi "agensi" za nastajanje novega znanja. Slaba stran tega pristopa je, da priporoča izvajanje izbiranja med izbirki, morali pa bi iskati relevantne in pertinentne objekte med vsemi objavljenimi viri kadar koli in kjer koli v določenem področju. Dober primer je članek Akerlofa o informacijski asimetriji na trgu dela, ki so ga zavrnile vodilne revije, ter še pomembnejši članek iz leta 1970, ki sta ga zavrnili dve vodilni znanstveni reviji s področja ekonomije (Riley, 2001), za katera pa je leta 2001 (s Spenceom in Stiglitzom vred) dobil Nobelovo nagrado na področju ekonomije. Pravimo, da izjema potrjuje pravilo, vendar ne smemo pozabiti, da je zadosti odkriti le enega črnega laboda za dokaz, da trditev, da so vsi labodi beli, ne drži! V tem se izkaže prednost metode falsifikacije v odnosu do verifikacije, po slednji metodi moramo namreč preveriti, ali so prav vsi labodi brez izjeme beli. Toda po odkritju Avstralije se je izkazalo, da tam živijo tudi črni labodi! 10 Dihotomija digitalnih ekosistemov Vir: Varela, Thomson, and Rosch (1991). The Embodied Mind: Cognitive Science and Human Experience, MIT Press, Cambridge, Massachussetts 11 http://noosfere.princeton.edu 12 Vladimir Ivanovič Verdanski (1863–1948); ruski mineralog in geokemik. 13 Teorija Gaia se imenuje po grški boginji Zemlje. V poznih šestdesetih letih 20. st. sta britanska znanstvenika James Lovelock in Lynn Margulis postavila teorijo Gaia izhajajoč iz domneve, da posamezni organizmi lahko nezavestno oblikujejo okolje na način, ki je koristen za življenje. Teorija Gaia ali načelo Gaia je ekološka hipoteza ali teorija, ki predpostavlja, da so biosfera in fizične komponente Zemlje (atmosfera, kriosfera, hidrosfera in litosfera) tako tesno povezani, da oblikujejo kompleksni interaktivni sistem, ki vzdržuje klimatske in biogeokemijske pogoje za homeorezo. Homeoreza je fiziološki proces presnove v telesu, potreben za vzdrževanje (nekega določenega) fiziološkega stanja (npr. prerazporeditev hranilnih – energetskih snovi za potrebe plodu med nosečnostjo). Homeostaza je fiziološki proces, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo. Dejavniki zunanjega okolja neprestano vplivajo na organizem, ta pa reagira nanje kot sistem. Notranje okolje mora obdržati svojo stalnost. Ta hipoteza se pogosto opisuje kot obravnavanje Zemlje kot (super)organizma. Biosfera preoblikuje življenje. Ta proces imenujemo koevolucija. Organizmi, ki preživijo in se razvijajo na planetu, so tisti, ki prispevajo k vzdrževanju biosfere na način, ki je koristen za življenje. Lovelock pojasni ta koncept z analogijo, ki jo poimenuje "svet marjetic". Hipotetični planet so kolonializirale črne in bele marjetice. Črne marjetice absorbirajo svetlobo za segrevanje planeta, medtem ko bele marjetice odbijajo svetlobo zaradi hlajenja planeta. Preveč črnih marjetic povzroča pregrevanje planeta. Črnim marjeticam pregrevanje ne ustreza, belim pa zelo ustreza. Preveč belih marjetic povzroča hlajenje planeta, ki ustreza črnim marjeticam, da lahko absorbirajo toploto. Dejanska biosfera je mnogo kompleksnejša, z milijardo neodvisnih oblik življenja, ki delujejo kot spontani "check-and- balance" sistemi za vzdrževanje biosfere kot prijetnega okolja za življenje v celoti. Lovelock sprejema proces Darwinove evolucije kot mehanizem, po katerem so bitja, ki izpopolnjujejo svoje okolje zaradi svojega preživetja, boljša od bitij, ki škodujejo svojem okolju. (The Gaia Theory: James Lovelock & Lynn Margulis http://www.greenuniversity.net/Ideas_to_Change_the_ World/Lovelock.htm ). 14 Pierre Teilhard de Chardin (1881–1955), francoski jezuit, filozof in paleontolog. 15 Besedo "infosfera" je prvi uporabil Sheppard (1971). Toffler (1980) je predvidel, da se bo v devetdesetih letih 20. st. po drugem valu (množični mediji, pošta, telefon …) pojavil tretji val infosfere, s čimer je preroško napovedal pojav interneta. 16 Po Carlu Mengerju (1840–1921; ustanovitelj avstrijske šole ekonomije; teorije marginalne koristnosti (angl. marginal utility ), ki je podrla klasično teorijo vrednosti Smitha in Ricarda) rast socialnih institucij (v ekonomiji) ni rezultat družbenih teleoloških vzrokov, temveč nepričakovana posledica neštetih dejanj gospodarskih subjektov, ki zasledujejo svoje individualne interese. Gre za neoklasično teorijo vrednosti, po kateri relativne cene blaga in storitev hkrati določajo mejne stopnje izmenljivosti v potrošnji in mejne stopnje v proizvodnji, ki so v ekonomskem ekvilibriju enake. 17 Ta pristop smo uporabili v IZUM-u pri razvoju sistema COBISS že na samem začetku! 18 Resnica je izvirno verska kategorija, ki jo povezujemo z "verodostojnostjo", in ne epistemološki pojem. "Resnica" pomeni biti zvest Bogu in verovati v Boga kot absolutno resnico. Cerkev v imenu "resnice" grozi s kaznijo vsem tistim, ki ne verujejo (agnostikom, ateistom), tistim znotraj cerkvene skupnosti, ki "verujejo" drugače (heretikom) oz. pripadnikom drugih ver (brezvercem), vključno s tistimi, ki verjamejo, da je odrešitev v individualni moralnosti in pobožnosti brez cerkve kot posrednika, da bi jih prisilila, naj sprejmejo njihovo "resnico". Vendar po Sørenu Kierkegaardu (1989,1847) med človekom in človekom lahko obstaja le relativna razlika glede posesti verske "resnice" in ne moremo trditi, da posedujemo več "resnice" kakor drugi, razen Boga. Nasprotje "resnice" je zabloda. Po krščanski veri je zabloda greh, resnica pa odrešitev. Nekateri iščejo odrešitev po poti individualne pobožnosti, moralnosti ter razumevanja in ljubezni do drugih, brez katerih ne morejo ne živeti ne obstati, drugi pa iščejo odrešitev predvsem po poti kolektivistične pripadnosti isti verski in cerkveni skupnosti. 19 Redundanco v našem vedenju zmanjšujemo tako, da se zgledujemo po izbiri, ki jo je že opravilo večje število znancev in prijateljev, saj iskanja (nekega proizvoda ali storitve), ki so ga že opravili naši prijatelji, ne bomo več ponavljali. Vemo na primer, da je naša prijateljica noseča in da pričakuje deklico. Zaradi te informacije, ki smo jo dobili v družbeni mreži, ne bomo pri naslednjem razgovoru na pikniku z našo nosečo prijateljico zapravljali časa ob dejstvu, da pričakuje otroka, temveč bomo razgovor lahko takoj začeli o drugih rečeh v zvezi z Tvrtko-Matija Šercar: INFORMACIJSKA EKOLOGIJA ...