OZ 2012/3

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Popravek V prejšnji številki Organizacije znanja smo predstavili novega predsednika OCLC Jacka Blounta, ki naj bi s 1. julijem prevzel funkcijo petega vodje te globalne kooperative. Še pred njegovim nastopom pa je podpredsednica Cathy DeRosa obvestila javnost o sklepu nadzornega odbora, da bo do nadaljnjega OCLC vodil kar Jay Jordan, ki se še ne bo upokojil. K temu ni dodala nobenih pojasnil ali obrazložitev. Tudi v največjih svetovnih korporacijah se očitno lahko zgodi kaj nepričakovanega, kar naš časopis OZ mora registrirati, da ne bi bralcev zavajal z napačno informacijo. PICA 1996 Slika 1: Univerzitetna knjižnica Leiden, kjer je nastala PICA Pred poldrugim desetletjem sem si ob obisku PICE v Leidnu zabeležil njihovo vizijo razvoja, ki je kar precej vplivala na naše predstave o prihodnosti: takrat je bila PICA odločena utrjevati svojo neodvisno pozicijo in aktivno posegati v nacionalno diskusijo o strategiji in politiki nizozemskega knjižničnega in informacijskega sektorja. Poizkus prepuščanja avtomatizacije knjižnic zasebni tržni iniciativi se očitno ni obnesel: programerske hiše in servisi z relativno majhnim povprečnim številom zaposlenih ne zmorejo razvojno zelo zahtevnih nalog avtomatizacije. Izkazalo se je tudi, da ni pametno ločeno reševati centralnega sistem od lokalnih, ker to praviloma vodi do zapostavljanja najoptimalnejših rešitev. PICA – OCLC EMEA Razvojno strategijo fondacije PICA so sestavljali naslednji ključni elementi: • konsolidacija in izboljšana funkcionalnost obstoječih centralnih servisov za katalogizacijo in medknjižnično izposojo; • optimiranje funkcionalnosti novih lokalnih knjižničnih sistemov in njihova nadaljnja integracija s centralnim sistemom PICA; • razvijanje in podpiranje novih online informacijskih servisov za končne uporabnike; • izboljšanje kakovosti in ekonomičnosti tako servisov kot tudi informacijskih proizvodov; • razširitev uporabniške baze za centralni sistem in lokalne sisteme v nemško govoreči del Evrope; • strateško partnerstvo z uveljavljenimi močnimi partnerji v kooperaciji na področju sistemskega razvoja in pri distribuciji servisov. V svojo strategijo so zapisali tudi to, da so sicer verjetno največja evropska knjižnična kooperativa, vendar natančno vedo, da morajo spodbujati integracijo vseh evropskih knjižničnih kooperativ, saj edino tako lahko preživijo. V primerjavi s konkurenco iz ZDA je namreč vsak zase zgolj drobiž. PICA (Project for Integrated Catalogue Automation) se je kot zamisel porodila leta 1969, ko je glavni knjižničar univerzitetne knjižnice Leiden Johan Remmes de Groot povabil Kraljevsko knjižnico ter univerzitetne knjižnice Groningen, Amsterdam in Utrech, da bi se skupaj lotili zahtevnega projekta avtomatizacije knjižničarstva. Leta 1976 se je PICA naselila v Den Haagu in kmalu za tem je postal njen direktor Look Costers, ki je pustil največji pečat pri nastajanju nizozemskega računalniško podprtega knjižničnega sistema. Njegova vodilna ideja je bila povezava lokalnih knjižničnih sistemov (z avtomatiziranimi funkcijami nabave in izposoje) in nizozemskega centralnega kataloga (NCC), ki se je na listkih gradil že od leta 1922. Centralni katalog je začel v elektronski obliki delovati leta 1983 in je podpiral kopiranje kataložnih zapisov ter od leta 1988 še medknjižnično izposojo. Te rešitve so narekovale tudi spremenjen poslovni model in leta 1985 je obliko doi:10.3359/oz1203134 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI