OZ 2012/3

M T 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 kooperative univerz nadomestila oblika privatne fondacije z imenom Centrum Bibliotheekautomatisering PICA, ki pa jo je z največjim deležem še vedno nadzoroval meduniverzitetni sklad SURF. Preselili so se spet v Leiden, kjer so leta 1989 na Shipholweg kupili lastno zgradbo. Dejansko je imela PICA javno pooblastilo in je bila torej monopolna organizacija, zadolžena za usklajeno avtomatizacijo nizozemskega knjižničarstva. Vodil jo je 7-članski odbor upraviteljev, tri člane med njimi (obvezno tudi predsednika) je imenoval meduniverzitetni sklad SURF, tri člane je imenovalo združenje knjižnic, po položaju pa je bil član še direktor nacionalne (kraljevske) knjižnice. Država neposredno ni prispevala nobenih sredstev v proračun centra, ampak je podpirala posamične projekte, del javnih sredstev pa je dosegel center še preko vplačil državnih univerz. Nizozemska ni imela kakšne posebne zakonodaje, ki bi opredeljevala položaj PICE, pač pa se je ravnala po splošnih predpisih. PICA se je že takrat usmerjala v tujino in njen sistem je deloval od leta 1993 v Die Deutsche Bibliothek (Frankfurt in Leipzig), od leta 1994 v zvezni državi Hessen in od leta 1995 v zveznih državah Spodnja Saška, Schleswig- Holstein, Mecklenburg, Sachsen-Anhalt in Thuringen ter v hanseatskih avtonomnih mestih Bremen in Hamburg. PRIHOD OCLC Že ob našem obisku smo lahko zaslutili, da je širitev sistema za 65-članski kolektiv prevelik zalogaj in da so se izpostavili hudemu pritisku uporabnikov, ki si želijo pospešenega razvoja. Takrat niso niti z eno besedo omenjali OCLC in so nas prepričevali, da bi bilo modro zasnovati evropsko kooperativo. Že v naslednjem letu 1997 pa smo prebrali, da se sistem PICA širi na frankofonsko področje in da se je obenem organizacija statusno preoblikovala v delniško družbo, v katero je vstopil OCLC. Do leta 2000 so Američani povečali svoj delež v PICI na 60 % in dve leti kasneje je prišlo do temeljite reorganizacije. Naša sogovornika Look Costers in Anton Bossers sta se poslovila, novi direktor pa je postal Rein van Charldorp. Nastala je nova organizacija OCLC-PICA, ki je zastopala interese ameriške firme v Evropi, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki. Slika 2: Muzej PICA v Leidnu Leta 2005 je OCLC k PICI pridružil odkupljeno nekdanje Siemensovo sestrsko podjetje Sisis Informationssysteme GmbH iz Oberhachinga pri Münchnu, ponudnika lokalnega knjižničnega sistem Sisis Sunrise. Dodali so še odkupljeno britansko podjetje Fretwell-Downing Informatics Group iz Sheffielda z glavnimi proizvodi VDX (sistem za izmenjavo virov) in OLIB (sistem za specialne knjižnice). Leta 2007 so odkupili še preostale lastniške deleže in OCLC je postal edini lastnik PICE. S tem je PICA izginila z zemljevida in novo organizacijo so preimenovali v OCLC EMEA (drugi del imena pomeni Evropa, Bližnji Vzhod, Afrika). Težišče poslovanja so poleg ameriških proizvodov za podporo knjižnicam (WorldCat, CONTENdm, Netlibrary) razširili na področja portalov, mobilnih komunikacij, digitalnih arhivov in digitalizacije. Okrepili so svojo prisotnost v Nemčiji in Veliki Britaniji, poleg nizozemskega centralnega kataloga prevzeli še francoski SUDOC ter segli do Avstralije s sistemom medknjižnične izposoje. Delovali so v treh centrih: Leiden, Birmingham in Pariz in servisirali preko 2.300 knjižnic. V letu 2011 je van Charldorpa na direktorskem mestu zamenjal Eric van Lubeek. Slika 3: Znak OCLC PICA OCLC EMEA DANES Danes OCLC EMEA zaposluje 297 ljudi v petih državah, od katerih jih 170 dela v razvoju in podpori. Dodatne centre je odprla v Shefieldu, Mannheimu in Münchenu. Kupili so še nekaj sorodnih podjetij, kot sta AMLIB v Avstraliji z istoimenskim knjižničnim sistemom, in B.O.N.D. v Böhl-Iggelheimu pri Mannheimu s proizvodom BIBLIOTHECA2000. Poslovno sodelujejo s petnajstimi nosilci avtomatizacije knjižnic med katerimi je tudi IZUM, v desetih državah Evrope. Sorodne organizacije niso ravno splošno znane, zato je priložnost, da jih naštejemo: ABES (Francija), BIBSYS (Norveška), GII (Nizozemska), BSZ (Nemčija), BUCLE (Španija), DBC (Danska), GBV (Nemčija), HEBIS (Nemčija), IDS (Švica), MALMAD (Izrael), NUKAT (Poljska), RERO (Švica), TCR (Velika Britanija), Bibliotheek.nl (Nizozemska) itd. Za glavnega konkurenta štejejo Ex Libris Group in njegova proizvoda Aleph ter MetaLib. Nekaj ključnih razvojnih projektov: • povezava metapodatkov z elektronskimi viri, • upravljanje repozitorijev, KRONIKA