OZ 2012/3
140 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 omogoča kvaliteten pristop ter transparentno analizo rezultatov ocenjevanja. Izbiro ponudnika storitev v oblaku sta prikazala glede na konkretne potrebe štirih podjetij in prišla do zaključka, da rezultati odločitvenega modela služijo zgolj kot neka primerjava med različnimi parametri glede na karatkteristike podjetja, ki se odloča, in da je za dokončno odločitev potreben človek. Bojanc Rok iz podjetja ZZI, d. o. o., je v prispevku "Podpora in nadzor delovanja storitve v oblaku" govoril o tem, da mora ponudnik zagotavljati ustrezni nivo storitve. To doseže z nadzorovanjem storitve v oblaku, zagotavljanjem razpoložljivih sredstev virtualnega okolja in podporo, ki vključuje enostavno in stalno komunikacijo s strankami, kvalitetno podporo po telefonu, obveščanje o vsebinskih spremembah ter enostavnost vklopa in izklopa storitev. Dizdar Selim iz podjetja cloudHQ je predstavil prispevek z naslovom "Sinhronizacija oblakov v realnem času na primeru interakcije med udeleženci predavanja in predavateljem". Raziskave do sedaj so pokazale, da se zaradi poenostavitve timskega sodelovanja, skupne rabe dokumentov in vodenja projektov uporabniki pogosteje odločajo za sorodne storitve, kot so Google Docs, Dropbox, Basecamp in Evernote. Problem pri tem je, da vsaka posamezna storitev s svojo lastno infrastrukturo predstavlja samo en izoliran otok, ki nima integrirane povezave z drugimi storitvami. Rešitev za to je spletni servis cloudHQ, ki kontinuirano integrira storitve računalništva v oblaku in sinhronizira podatke v realnem času. Primer uspešne integracije storitev Google Docs in Dropbox z uporabo servisa cloudHQ lahko prikažemo kot aktivno interakcijo med udeleženci nekega predavanja in predavateljem. Pri takšni obliki interakcije lahko udeleženci nemoteno dostopajo do predavateljevega predstavitvenega dokumenta, ki je fizično shranjen na njegovem osebnem računalniku. Udeleženci predavanja pri tem ne potrebujejo nobene programske opreme, razen spletnega brskalnika z dostopom do interneta. Vodenje projektov in upravljanje odnosov z izvajalci Sekcija se je začela s predstavitvijo prednosti sodelovanja projektnih strokovnjakov v največji mednarodni projektni organizaciji PMI (Project Management Institute). PMI je mednarodno neprofitno združenje, ki so ga leta 1969 ustanovili v Združenih državah Amerike, Združenje PMI Slovenija pa je slovenska enota te organizacije. Povezuje strokovnjake, ki v projektnem vodenju prepoznavajo učinkovito orodje za uspešno izvedbo projektov v svojih organizacijah. V združenju si prizadevajo povečati število certificiranih projektnih vodij v Sloveniji. V slovenski jezik so prevedli tretjo izdajo vodnika A Guide to the Project Management Body of Knowledge (PMBOK), v teku je tudi že prevod pete izdaje. Vodnik PMBOK vsebuje zbirko dobrih primerov iz prakse s področja projektnega vodenja. V enem izmed prispevkov pa je bila predstavljena primerjava med tem izborom najboljših primerov iz prakse z izkušnjami praktikov na področju Slovenije. Ugotovili so razhajanja glede tega, kako obvladovati oskrbovanje projekta in kako upravljati človeške vire v projektu. V sekciji je bila nadalje predstavljena informacijska rešitev za upravljanje in obvladovanje infrastrukturno-investicijskih projektov XPERT. Namenjena je investitorjem, javnim organizacijam, gradbenim izvajalcem, podjetjem za inženiring, projektantom, bankam in drugim vlagateljem v infrastrukturo. Zagotavlja inovativno orodje za ocenjevanje investicij, načrtovanje aktivnosti, načrtovanje in upravljanje s stroški, urejanje odnosov s (pod)izvajalci, spremljanje in vrednotenje izvedbe ter celovito obvladovanje projektnega proračuna in njegovih sprememb. XPERT dopolnjujeta še XPORT, ki obvladuje področje infrastrukturnih investicij z vidika strateškega menedžmenta, in XBASE, ki uvaja sistematično urejeno bazo strokovnega znanja z različnih področij gradbeništva. Za nadzor nad izvajanjem velikih projektov, kjer sodelujejo konzorciji izvajalcev, nadzor pa je porazdeljen med različne organe uprave, je bila predstavljena metodologija PRINCE2, kot primer dobre prakse projektnega vodenja. Zanimiva je bila predstavitev metode Scrum, ki sloni na stališču, da je razvoj programske opreme preveč zapleten in nepredvidljiv proces, da bi ga lahko natančno načrtovali vnaprej. Namesto tega je treba vzpostaviti empiričen nadzor, ki omogoča sproten vpogled in prilagajanje trenutnemu stanju. Scrum se najpogosteje uporablja pri spletnih in start-up projektih, kjer sledimo principu release early, release often . Pri tem principu velikokrat ne moremo govoriti o roku izvedbe, saj se izdelek neprestano izboljšuje. Metodo Scrum so uvedli tudi v časopisni hiši Delo v okviru projekta prenove spletnega portala slovenskenovice.si, dnevnika z največjo naklado. Predstavili so priprave pred začetkom projekta, uporabo metode Scrum med projektom in izkušnje, ki so jih pri tem pridobili. Scrum se je izkazal kot koristen zaradi kratkih rokov za izvedbo in ohlapno definiranih zahtev naročnika, ki se med razvojem pogosto spreminjajo. Po drugi strani pa je projekt pokazal tudi nekaj pomanjkljivosti pri uvedbi, predvsem odsotnost izdaje in neustreznost sprememb v sestavi razvojne skupine sredi projekta. Upravljanje informatike V tej sekciji je bilo veliko govora o učinkovitem in ekonomičnem upravljanju in načrtovanju informatike v podjetjih v času krize. Aleš Živkovič in Boštjan Kežmah s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru sta v prispevku "Pomen strateškega planiranja v POROČILO
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5