OZ 2012/3

142 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 spletnih strani s pomočjo tako imenovanih vtičnikov oziroma portalskih programčkov (angl. portlet ). Informatika v vzgoji in izobraževanju Uporaba mobilnih naprav (pametnih telefonov, tablic) v svetu narašča, tako tudi pri poučevanju in učenju v visokem šolstvu. Pojavljata se dva osnovna načina uporabe: posredovanje in dostop do e-gradiva in e-knjig ter dostop do obstoječega učnega okolja (npr. Moodle). Z vidika predavatelja oz. učitelja pa je lahko mobilna naprava v funkciji učiteljevega pripomočka ali interaktivnega vključevanja študentov v izobraževalni proces (za povratne informacije, preverjanje znanja, postavljanje vprašanj). Mobilne naprave pa lahko uporabimo še za administrativno podporo študentom (za obveščanje o novostih in dogodkih, posredovanje informacij o izpitih, ocenah idr.), z vidika študentov pa kot pripomoček pri učenju in delu. Raziskava o uporabi t. i. pametnih mobilnih naprav in mobilnih storitev med študenti poslovne šole iz Slovenije (anketiranih je bilo 70 študentov) je pokazala, da je razširjenost pametnih telefonov med slovenskimi študenti na evropski ravni, da pa obstajajo značilne razlike med študenti rednega in izrednega študija ter med študenti, ki uporabljajo pametne mobilne telefone in tablične računalnike, in tistimi, ki jih ne. Prvi uporabljajo tudi več mobilnih storitev, prav tako so uporabniki, ki uporabljajo več različnih naprav, bolj naklonjeni raznim oblikam e-učenja. V splošnem vlada zmotno prepričanje, da lahko gluhi in naglušni brez ovir dostopajo do pisnih informacij in uporabljajo pisno komunikacijo na internetu. Vendar pa je gluhim in naglušnim treba s tehnologijo zagotoviti komunikacijo tako v pisnem kot v znakovnem jeziku. Obe možnosti komunikacije podpirata videokolaboracijsko orodje in videoforum, ki se uporabljata na spletnem učnem mestu za gluhe in naglušne "Kako do zaposlitve?". Ocenjevanje obeh orodij je pokazalo, da gluhi in naglušni podpirajo takšno obliko komunikacije na spletu, ko gre za proces učenja. Videokolaboracijsko orodje je bilo najbolje ocenjeno, videoforum pa presenetljivo slabše od klepetalnice, ker je treba videoposnetke ročno nalagati in ker obstaja strah pred uporabo nove oblike komuniciranja, ki se razlikuje od klasičnega klepeta. V okviru te sekcije je bilo predstavljeno tudi izobraževanje na daljavo. Gre za poskusni model, v katerem je sodelovalo 35 dijakov s statusom vrhunskega ali perspektivnega športnika v 2. letniku in 32 učiteljev iz šestih srednjih šol. Izvedba posameznega predmeta vključuje splošne in operativne cilje iz učnega načrta ter naloge, ki jih dijak mora opraviti. Posebnost modela je enotnost nalog za vse šole v državi. Dijak v času svoje odsotnosti zaradi športnih obveznosti rešuje posamezne naloge in rešitve sproti objavlja v svojem digitalnem listovniku v okviru sistema Mahara, učitelj pa spremlja in vrednoti njegovo delo. Poskusni model se je izkazal kot uspešen in v skladu s pričakovanji. Prednost takšnega načina je vsekakor v časovni in prostorski svobodi (učenje kadar koli in kjer koli), med pomanjkljivostmi pa gre izpostaviti dvoje: treba je spodbuditi uporabo računalnikov in z njimi povezano tehnologijo ter nameniti več časa spodbujanju učiteljev in njihovemu seznanjanju z didaktiko izobraževanja na daljavo. Predstavljeni so bili tudi izsledki nekaterih domačih in mednarodnih raziskav o rabi informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževanju. Potrebna je celovita informatizacija šole, ki se nanaša tako na sam pedagoški proces kot tudi na administrativni proces. Za doseganje večje kakovosti izobraževalnega sistema je nujna tudi evalvacija (zunanja in notranja oz. samoevalvacija), v okviru katere morajo sodelovati vsi akterji izobraževalnega procesa. Merjenje učinkov IKT na izobraževanje je zagotovo kompleksnejše in metodološko zahtevnejše od merjenja same prisotnosti IKT v pedagoškem procesu. Da bi na področju raziskovanja učinkov IKT na izobraževanje dobili realno sliko, je treba vpliv IKT nujno proučevati v povezavi z drugimi dejavniki, kot so npr. socialno-ekonomsko ozadje učencev, učni stili, kognitivne sposobnosti, demografski dejavniki, šolski dejavniki idr. Govora je bilo tudi o virtualnem centru za razvoj znanja in kompetenc (The Virtual Centre for Enterprise – VCE) kot sistemu za e-učenje, ki uporablja Moodle. VCE je proizvod mednarodnega projekta ELLEIEC, v katerem je sodelovalo 60 partnerjev iz 30 držav Evropske unije. VCE je namenjen razvoju znanja in kompetenc zaposlenih, ki posamezniku omogočajo napredovanje znotraj stroke oz. delovnega okolja. VCE zagotavlja strokovne vsebine v obliki modulov predvsem s področij, ki niso del klasičnih študijskih programov. Avtorji modulov so visokošolske organizacije iz različnih držav Evrope, ki zagotavljajo tako večjezično učenje kot večkulturno oz. medkulturno zavedanje. V okviru VCE je bil podrobneje predstavljen prav modul o medkulturni komunikaciji (Cross Cultural Communication – CCC). Podpora poslovnemu odločanju in operacijske raziskave Predstavljen je bil skupinski odločitveni proces z uporabo orodja TeamWorks na primeru prenove študijskega programa informatike na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. Proces vključuje naslednje aktivnosti: zbiranje idej, razvrščanje idej v kategorije, glasovanje o prioritetah kategorij in glasovanje o pomembnosti idej v posamezni kategoriji. Eno od ključnih opravil v odločitveni analizi je specifikacija POROČILO