OZ 2012/3

M T 143 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 uteži relativne pomembnosti kriterijev. Obstajajo številne metode, ki služijo določitvi uteži ali njihovih razumnih približkov. Podani so bili celovit pregled tako klasičnih kot sodobnejših pristopov k izpeljavi uteži, sistemizacija metod za specifikacijo uteži v referenčnem klasifikacijskem modelu in prednosti ter slabosti posameznih tipov metod. Pri oceni prehranjevalnih navad otrok v vrtcu je bil uporabljen analitični hierarhični proces, to je interaktivna optimizacijska metoda, ki omogoča razstavitev problema v hierarhijo kriterijev in alternativ. Je metoda za določanje preferenc, kjer se lahko primerjajo kvalitativni in kvantitativni parametri. Predstavljena je bila uporabnost stohastičnih modelov pri analizi učinkovitosti klicnega centra, pri načrtovanju izboljšav, predvsem pa pri načrtovanju ustreznega števila aktivnih operaterjev. Uporabnost takih modelov je bila ilustrirana na primeru klicnega centra enega izmed slovenskih telekomunikacijskih ponudnikov. Zanimiv prispevek je obravnaval podporo menedžementu pri prehodu na e-poslovanje ali pri prenovi poslovanja. Izpostavljeno je bilo, da vsaka organizacija potrebuje posnetek trenutnega poslovanja in zamisel poslovanja v prihodnosti. Orisani so bili vsi koraki vzpostavitve e-poslovanja v organizacij: posnetek stanja, določitev variant e-poslovanja, testna izvedba in uvedba izbranega e-poslovanja in kontrola. Pri e-poslovanju je treba upoštevati veljavno zakonodajo in zagotoviti fizično in pravno varnost e-poslovanja. Zelena informatika V Sloveniji sta tako javni kot zasebni sektor že pred vstopom v EU začela informirati o učinkoviti rabi energije na različnih področjih. Na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) so v zadnjih letih posvetili veliko pozornost interoperabilnosti v javnem in zasebnem sektorju predvsem z vidika zagotavljanja informacij, ki omogočajo vpogled v uravnoteženo izkoriščanje lesa. Glavna naloga ZGS je usmerjanje razvoja slovenskih gozdov, na področju učinkovite rabe lesa pa so naloge ZGS usmerjene v zbiranje in vodenje informacij o potencialih učinkovite rabe, v svetovanje lastnikom gozdov, sodelovanje z drugimi institucijami ter delo na projektih. Lesna biomasa je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Najpomembnejša naloga ZGS na področju lesne biomase je zbiranje podatkov in vodenje podatkovnih zbirk, ki jih obvladujejo preko slovenskega informacijskega sistema za lesno biomaso SWEIS z orodjem WISDOM, ki je bilo razvito na FAO (agencija ZN za hrano in kmetijstvo). V Sloveniji imamo zaenkrat lesne biomase iz gozda dovolj, dejstvo pa je, da že danes ostaja v gozdovih veliko neizkoriščene, neposekane biomase. Lesna masa ostaja v zasebnem gozdu (problem v Sloveniji kot v tudi Evropi). Veliko gozdnih posestnikov se ukvarja z drugimi dejavnostmi, zato niso odvisni od gozda in nimajo interesa za sečnjo. Prav tako zasebni gozdovi niso dovolj odprti (primanjkuje gozdnih prometnic), zato je spravilo posekanega lesa izredno drago in ne more konkurirati tistim gozdovom, ki so blizu gozdnih cest in železnic. V grobem imamo v Sloveniji tri večje vire lesne biomase: • gozd (najpomembnejši vir in potencial lesne biomase v Sloveniji), • negozdne površine, • lesni ostanki pri predelavi lesa. V Sloveniji poznamo tri večje porabnike lesne biomase, in sicer gospodinjstva (največji porabnik), lesno predelovalna industrija in veliki sistemi. V praksi pogosto zasledimo dva nasprotna svetova uporabnikov (javna uprava – zasebni sektor), ki se praviloma ukvarjajo z vsebinsko popolnoma enakimi izzivi. Za slovensko informatiko je ravno to izziv, kako povezati dva različna "pola" in povečati uspešnost in konkurenčnost. Pri načrtovanju rabe lesa iz gozda za energetske in druge namene se upošteva sedanje stanje gozdov in predvidevanja za prihodnost. Lahko se bo zgodilo, da bomo imeli nekaj časa lesa v izobilju, vendar pa bi lahko nastopila težka obdobja z vidika trajnosti gozda. In ravno ti izzivi slovenske informatike bi v naslednjih letih morali prinesti aplikativne rešitve, saj daje interoperabilnost energetiki brezmejno možnost pri planiranju in izkoriščanju razpoložljivih potencialov lesne biomase. Na današnji stopnji razvoja IT je za doseganje višje stopnje energetske učinkovitosti treba upoštevati možnost, da se povežejo različni viri podatkov ne glede na njihovo obliko in izvor. Reference [1] http://www.dsi2012.si/ [2] http://www.drustvo-informatika.si/ [3] http://www.marand.si/podjetje/ [4] http://www.marand-thinkmed.com/ [5] http://www.studio-moderna.com/ [6] http://ca.avenija.com/studiomoderna/index.asp?tn=brandsSM_vie w&c=42259&csub=45357&cid=212290 Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Branka Mlakar Štok, Aleksandra Rubelj, Boštjan Krajnc POROČILO