OZ 2012/3

144 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Forum Zajem, arhiviranje, upravljanje in hramba podatkov – ZAUH, ki ga je organiziralo podjetje Palsit, d. o. o., je potekal 10. maja 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Udeležence je pozdravil predstavnik podjetja Palsit in predstavil razstavljavce. [1] Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije je v uvodnem govoru poudaril pomen hranjenja dokumentov v arhivih, čeprav javni in zasebni ustvarjalci po zakonu niso neposredno dolžni izročati dokumentov v arhiv. Arhivirajo se tisti dokumenti, ki imajo pomen za kulturo, znanost, pravno varnost idr. Razjasnil je tudi, da je danes ena od glavnih skrbi arhivov, da arhivski dokumenti v elektronski obliki ostanejo "živi", se pravi berljivi. [2] Darja Murkovič Žigart iz Pošte Slovenije je v prispevku "Arhivirati ali ne arhivirati?" povedala, da smo si pravzaprav vsi enotni, da je ustvarjeno treba hraniti za prihodnje rodove. Prvotno so bili dokumenti shranjeni zaradi pobiranja davkov in po večini so jih hranili v sakralnih objektih. Danes, v dobi elektronskega poslovanja arhiviramo sicer širšo paleto dokumentov, in to na elektronskih medijih. V Pošti Slovenije imajo akreditirane rešitve s strojno in programsko opremo, postopki in sledljivostjo postopkov za arhiviranje dokumentov. [3] Sledilo je predavanje Boštjana Viranta iz S & T Slovenija, d. d., s prispevkom "Prehod na storitve v javnem oblaku (primer iz prakse – MS Office 365)". Storitve v javnem oblaku so dostopne na zahtevo, uporabljajo nabor virov in se jih da hitro sprostiti brez posredovanja. Zagotavljajo lokacijsko neodvisnost, "samopostrežbo", elastičnost in fleksibilnost virov. Osredotočil se je na programsko opremo v javnem oblaku. V oblaku se lahko standardizira računalniško okolje, zmanjšajo stroški, omogoči se hitra vpeljava in večja varnost. Podjetje se lahko osredotoči na poslovne cilje, izboljša konkurenčno prednost, uredi privlačno poslovno okolje. Zaradi oblaka je dostop do novosti hitrejši, omogočeno je geografsko povezovanje razpršenih podružnic, formalnopravno zagotavljanje skladnosti in ne nazadnje dejanska uporaba tega, kar je kupljeno. Kot primer storitve v oblaku je omenil proizvod MS Office 365, ki omogoča poslovanje podjetja. Podjetje S&T ima znanje in izkušnje s storitvami v oblaku tudi za največja in najbolj kompleksna okolja, kot je podjetje Mercator. [4] Igor Bohinc iz podjetja ASTEC, d. o. o., je predstavil "Prvi korak v oblak". Danes imajo uporabniki podatke največkrat na strežnikih, osebnih računalnikih ter ključ- kih USB. Vse večje so težnje po neomejenem dostopu do katerih koli storitev in virov. Skratka mobilnost do podatkov na vsakem koraku. Zakonodaja EU to dovoljuje. Prepovedujejo pa zakoni, kot so ZVOP, ZTP, Basel … zaradi varnosti podatkov. Oblake lahko vidimo kot podaljšek lokalnega omrežja podjetja. Virtualizacija že danes prinaša visoko zanesljivost in zmogljivost. Astec kot ponudnik priporoča postopen prehod k storitvam v oblaku: • arhiviranje v oblaku, • dokumenti v oblaku, • pisarna v oblaku, • e-pošta v oblaku, • videokonference, • celotno poslovanje – najprej za mala podjetja in nato za velika. [5] Robert Bergles iz podjetja ASTEC, d. o. o., je imel prispevek z naslovom "Kako preprečimo neprimernim uporabnikom dostop do omrežja" . Glavna vprašanja so: kaj varujemo, kako bo to nadzorovano, kdo bo izvajalec, za kakšno ceno. Preprečiti moramo nepooblaščen vstop v omrežje, nepooblaščen dostop do dokumentov in nepooblaščen zagon neželenih programov. Rešitev je uporaba programa Microsoft End Point Security, ki preprečuje nepooblaščene dostope in omogoča tudi sledenje in zaščito dokumentov. [5] Miha Lesar in Zoran Čadež iz podjetja 360ECM, d. o. o., sta predstavila "Dokumentni sistem pamBOA v forum Zajem, arhiviranje, upravljanje in hramba podatkov doi:10.3359/oz1203144 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI