OZ 2012/3

156 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Zbirko prispevkov o elektronskih knjigah v knjižnicah z naslovom No shelf required 2: Use and management of electronic books je leta 2012 izdala ALA – American Library Association (Ameriško knjižničarsko združenje). Knjiga na 254 straneh zajema 16 člankov, predstavitev avtorjev in indeks. Sue Polanka si je za izhodišče izbrala "vroča" podatka: pri Amazonu so objavili, da je v letu 2011 količina prodanih e-knjig presegla količino prodanih tiskanih knjig; Združenje ameriških založnikov pa je istočasno objavilo, da so elektronske knjige po številu naslovov prehitele vse druge formate. Zaključek: zgodil se je preobrat in pri knjigah nič več ne bo tako, kot je bilo. Library Journal je objavil podatek, da je v letu 2010 z e-knjigami poslovalo 94 % akademskih knjižnic, 72 % splošnih knjižnic in 33 % šolskih knjižnic. Znan je tudi podatek za leto 2011, da je 93 % vseh ameriških knjižnic naročilo vsaj eno e-knjigo ali več. Začelo se je tudi v knjižnicah, poti nazaj ni več in treba se je soočiti s celo kopico povsem novih problemov v knjižničarski stroki in temu je namenjena prikazana knjiga. Amelia Brunskill piše o fizičnih in digitalnih prostorih v knjižnici in navaja vrsto primerov, ko so graditelji novih knjižnic v hudi zadregi, kako ravnati. Promet z e-knjigami pospešeno raste in zelo vprašljivo je, ali naj se nove knjižnice zgradijo okoli fizičnih zbirk. Kdor res hoče papirno knjigo, mu jo Espresso Book Machine na podlagi digitalne verzije naredi v minuti za sprejemljivo ceno. E-knjige imajo slabosti, ki pretežno izvirajo iz zastarelega avtorskega prava, prilagojenega tehnologiji tiska. E-knjiga tudi ni cenejša od tiskane, saj se stroški občutno zmanjšajo, ko se jih nabere veliko na kupu. Za njihovo uporabo je treba imeti opremo in znanje, kar niti približno ni tako razprostranjeno kot pri tradicionalni knjigi. In končno, fascinirajo nas podatki o milijonu digitaliziranih knjig, toda to je zelo malo v primerjavi s številom tiskanih knjig. Ko pa je knjiga enkrat digitalizirana, ima neznanske prednosti glede dostopnosti, ne zaseda dragega prostora in omogoča učinkovito obdelavo. Sue Polanka (ed.) No shelf required 2 Avtorica je prikazala štiri zanimive prehode od fizičnih zbirk k digitalnim zbirkam. Ni dvoma, da so za tak prehod najbolj primerne šolske oz. akademske knjižnice, vendar se srečujejo s hudimi odpori. Izraba prednosti e-knjig namreč zahteva radikalne spremembe v pedagoških pristopih, ki pa jih je težje uveljaviti kot vsakršno tehnično inovacijo. Vendar pa so predstavljeni primeri pokazali, da odpori slej kot prej popustijo in prevlada navdušenje tudi nad zelo radikalnimi spremembami. Sarah Twill se je posvetila problemom digitalne ločnice (angl. digital divide ), ki močno vpliva na uporabo e-knjig. Recesija, ki se je začela leta 2007, je zaostrila ta nasprotja ne le med Severom in Jugom, ampak tudi znotraj razvitih držav. V ZDA so revni še bolj revni in njihovo popolno izključitev iz digitalnega sveta lahko učinkovito preprečijo ustrezno usmerjene in podprte knjižnice. Obstajata dve rešitvi: da lahko knjižnica izposoja ne le e-vsebine, ampak tudi naprave za manipulacijo z njimi; in da čim več e-vsebin prilagodi za pametne telefone, ki jih premorejo tudi revni. Knjižničarji na ta način postanejo tudi socialni delavci in ni presenetljivo, da sta Ameriško knjižničarsko združenje in Nacionalno združenje socialnih delavcev že leta 2008 zasnovali skupno, dobro delujočo socialno politiko. Ken Petri se ukvarja z dostopnostjo e-knjig in e-bralnikov z vidika ljudi s posebnimi potrebami (takih ljudi je v ZDA 30 milijonov ali 10 %). Zgolj digitaliziranje tiskane knjige je veliko premalo, saj računalniška tehnologija podpira številne prilagoditve za specifične potrebe, o kakršnih je bilo mogoče pri tiskanih knjigah le sanjati. Pri problemih z vidom, sluhom, govorom, gibanjem, pri živčnih problemih itd. je mogoče pomagati celovito, tako da ni več ovir pri uporabi knjig. Ameriška organizacija za standardizacijo se je zelo zgodaj vključila v ta prizadevanja z uveljavitvijo štirih načel: zaznavnosti, operativnosti, razumljivosti in robustnosti. Doseganje takih standardov pa ni poceni in odvisno od grafične zahtevnosti vsebine je cena konverzije v e-knjigo od 400 do 1.900 USD. Ko gre za učno gradivo, so v ZDA rešili vprašanje avtorskih pravic, ki se v tem primeru ne obračunavajo. Država je prevzela doi:10.3359/oz1203156 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA