OZ 2012/3

158 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Knjige v digitalnem okolju zaživijo na nov način, o čemer piše Sylivia K. Miller. Nekatere oblike navigacije in povezovanja poznamo že iz tradicionalne tiskane knjige: kazala, reference, indeksi itd. Vse to se sedaj prenaša v nadpovezave (angl. hyperlink ), ki odpirajo še neskončno mnogo vzporednih in dodatnih možnosti za branje. Knjiga zaživi v novih sobesedilih, ko besedilo spregovori, ilustracije se gibljejo, note igrajo, tuji kraji so vidni s satelita itd. Sama presenečenja, ki še nimajo standardizirane oblike in lahko bralca zmedejo. Periodika je kristalna krogla, v kateri lahko zaslutimo jutrišnje e-knjige. DOI (identifikator digitalnih objektov), ki presega omejitve založnikov, se je že začel seliti v knjige. Pri MIT Press so pravkar izdali eksperimentalno knjigo Learning from YouTube (http://vectors.usc.edu/ projects/learningfromyoutube), ki kaže, kako bodo te naprave videti jutri. E-knjige so v otroški dobi razvoja in ne čakajo nas le tehnološke inovacije, pač pa tudi jezikovne. E-knjige bodo spremenile podobo splošnih knjižnic, pravijo Michael Porter, Matt Weaver in Bobbi Newman. Prodaja bralnikov izjemno narašča in nič ni presenetljivo, če se število knjižničnih članov, ki uporabljajo e-knjige, od enega do drugega leta podvoji ali potroji. Ponudniki e- knjig so že postali odločilni igralci na knjižnem trgu. Med njimi poteka neviden boj, kdo bo vsilil de facto standarde na tem področju. ALA se na vse načine trudi, da bi bila udeležena pri nastanku sistema izposoje e-knjig v oblaku. OCLC skuša biti konkurenčen s svojo medknjižnično izposojo WorldCat Resource Sharing. Splošnim knjižnicam se novosti dogajajo v času ostrih finančnih restrikcij, ko ne zmorejo kupovati e-knjig, kaj šele, da bi uporabnikom ponudile tudi bralnike. Na ta način si bo težko zagotoviti primerno mesto v dinamičnem okolju e-knjig. Michael Porter ugotavlja, da s prevlado e-knjig tudi založniki svoje profitne apetite preusmerjajo na to področje in zaostrujejo pogoje dostopa tam, kjer so bili prej bolj širokogrudni. Uveljavili so zagonetnih 26 izposoj. E-knjiga na primer izgine iz zaloge in jo je treba kupiti na novo, potem ko je bila 26-krat izposojena. Nekatere založbe sploh ne dovolijo izposoje e-knjig, ki so jih izdale. Na to se je lani odzvala Roberta Stevens predsednica ALA, zatem pa je 70.000 knjižničarjev podpisalo peticijo za izposojo e-knjig ter napovedalo bojkotiranje založb, ki to onemogočajo. Pri HarperCollins se ni mogel nihče spomniti, zakaj so določili prav 26 izposoj. Knjižnice postajajo kraji ustvarjanja vsebin in tiskanja po naročilu, o čemer piše Thomas A. Peters . Knjižnice so od nekdaj opora avtorjem vsebin, sedaj pa na podlagi avtomatizirane analitike tudi same ustvarjajo poročila, ki so pomemben vir znanja. Ni dovolj poznan podatek, da v samozaložbah izide dvakrat toliko knjig kot pri znanih založbah, ki izgubljajo monopol nad objavljanjem. Knjižnice igrajo veliko vlogo s tem, ko knjige iz samozaložb vključijo ali pa ne vključijo v svoje zbirke, kar je odvisno od razgledanosti knjižničarjev. Nekateri opazijo samo tisto, kar jim prinesejo na mizo veliki založniki. Uporabniki, ki želijo e-knjigo na papirju, se odločijo za tisk po naročilu (POD – print on demand) in knjižnice, ki so opremljene z Espesso Book Machine jim lahko ustrežejo tako rekoč hipoma in za sprejemljivo ceno. Problem je le cena stroja, ki se še vedno vrti okoli 100.000 dolarjev. Ne glede na to pa se odpirajo lepe perspektive za knjižnice kot založnice avtorskih del, na kar se nekatere že zelo sistematično pripravljajo. Joseph Sanchez je prepričan, da bo nastala škoda, če knjižnice ne bodo zelo hitro prepoznale e-knjig kot svoje velike prednosti. Na velikih proslavah se angleška kraljica še zmeraj popelje s kočijo, kar ljudje občudujejo, toda kraljestvo bi propadlo, če pred sto leti ne bi prešli na avtomobil – tako nekako je treba gledati na knjižnice z informacijsko tehnologijo. Knjižnice morajo posvojiti digitalno revolucijo kot svojo prednost, sicer bodo postale še ena od mnogih institucij v zgodovini, ki jih je razvoj povozil. Ni dobro, da si knjižničarji zatiskajo oči pred napakami, ki so jih v zvezi s tem delali zadnja tri desetletja, saj bi se lahko iz tega veliko naučili za prihodnost. Še vedno se držijo poslovnih modelov iz preddigitalnih časov. Jessica Grim in Allison Gallaher sta prikazali program izposoje e-knjig za iPad v knjižnici Oberlin College, ki so ga uporabniki sprejeli z velikim navdušenjem. Študentje so si lahko izposodili tudi iPad in center za informacijsko tehnologijo jih je tudi usposobil za njegovo uporabo. Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) v šolah je kot dodatni kisik in šolske knjižnice se lahko z njeno učinkovito uporabo izkažejo kot bistven izobraževalni dejavnik, je prepričana Carolyn Foote. "Library" je treba spremeniti v "libratory" in ameriške srednje šole so se tega lotile z veliko vnemo, kar je opazno v sami pedagoški paradigmi, ki postaja poudarjeno konstruktivistična in sodelovalna. Najboljša knjižnična podpora taki usmeritvi so e-knjige, ki so jih dijaki odlično sprejeli. Ni dvoma, da gre za veliko inovacijo, ki jo posamezni učitelj zelo težko izpelje brez podpore vodstva (na nivoju šole in države). Na začetku so le učitelji tisti, ki morajo s svojo vizijo sodobnega učenja premakniti mentaliteto inertnosti v svojem okolju. Žal se morajo soočiti tudi s takšnimi problemi, kot je nekompatibilnost formatov in avtorske omejitve, ki jim je res težko priti na konec. Potem pa so tukaj še založniki e-knjig s svojim zaslužkarstvom, ki se požvižgajo na dolgoročno poslanstvo. OCENA