OZ 2012/3

M T 159 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 Jennifer Lagarde in Christine James opisujeta uvajanje e-bralnika v srednješolski knjižnici, ki deluje v revnem okolju, za kakršnega bi mnogi rekli, da res ni primerno za uvajanje drage tehnologije. Prav zato! Nabavo e-bralnikov rešujejo s pomočjo šolskega fonda in ker dijaki vedo, kako težko je priti do njih, se vsi trudijo, da bi jih res učinkovito izrabili, za razliko od mnogih šol, ki razpolagajo s celimi skladišči donirane računalniške opreme, včasih celo "nerazpakirane". O podobnih projektih uvajanja bralnikov in e-knjig v šolske knjižnice pišeta še Buffy Hamilton in Kathy Parker. Od dvajsetih avtorjev, ki so napisali prispevke za to knjigo, jih polovica prihaja iz knjižnic in polovica iz raziskovalnih ustanov, založb, vladnih teles itd., kar je posrečena sestava, ki omogoča širok spekter pogledov na uvajanje e-knjig v knjižnično poslovanje. Sicer pa še ni kakšnih celovitih del na to tematiko in lahko priporočimo zgolj še kakšno kompilacijo člankov skoraj istih avtorjev, kakršno sta leta 2011 pripravili Kate Price in Virginia Havergal pri Facet Publishing z naslovom E-books in Libraries – A practical guide . Že leta 2008 so na Kalifornijski univerzi objavili Guiding Principles for Collecting Books in Electronic Format , ki so jo napisali Dooley, Hruska, Stambaugh in Tanji. Če še ni monografij, je pa velikanska množica člankov in raziskovalnih ter političnih študij o e-knjigah v knjižnicah, kar samo potrjuje, da gre za izrazito "vročo temo". O tej temi potekajo strokovne konference, oblikujejo se standardi in sprejemajo se politične usmeritve na nacionalnih in multilateralnih ravneh. V prvi polovici leta leta 2012 so bile objavljene zelo zgovorne študije, ki dokazujejo hitro razvijanje problematike: • David O'Brien, Urs Gasser in John Palfrey so za Berkman Center na Harvardu pripravili študijo E-books in libraries, ki zajema oris sedanjih razmer, razčlenjuje poslovne modele in analizira odnose med knjižnicami in založniki. • Pri O'Reilly Media Inc. so objavili poročilo The Global e-Book Market: Current Condition & Future Projections, avtorjev Rüdigerja Wischenbarta in Sabine Kaldonek (poročilo zajema tudi Slovenijo). • Chris Rechtsteiner je v okviru svoje BlueLoop Concepts Inc. objavil The e-Book Platform Landscape, ki obravnava glavne igralce v svetu e-založništva. • PewResearchCenter pa v okviru longitudinalnih anket o internetu v ZDA s pozornostjo spremlja razmerja med knjižnicami, bralci in e-knjigami – junijska raziskava Libraries, patrons, and e-books. Sklenemo lahko z ugotovitvijo Linde Ashcroft iz njenega članka v Library management (2011/32, 6–7, 407) z naslovom Ebooks in libraries: an oveview of the curret situation: "V tem izjemno dinamičnem okolju je zelo težko napovedovati prihodnost e-knjig. Je pa očitno, da oblika konzorcijske nabave e-časopisov ni enako uporabna tudi za e-knjige, čeprav še naprej velja, da bodo imele združene knjižnice več moči nasproti dobaviteljem, da bodo le-ti pristali na kompatibilne standarde za razširjanje e-knjig med bralce." Franci Pivec OCENA