OZ 2012/3

M T 109 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 3 kot onesnaženje zraka in vode ima tudi informacijsko onesnaženje poleg gospodarskih, političnih in kulturnih vidikov še etične in pravne vidike in tudi zloraba informacijske tehnologije naj bi bila del mednarodne etične in pravne ureditve. Živimo v enem svetu, na enem planetu in ekologija informacij naj bi se obravnavala na regionalni in globalni ravni ter reševala v okviru mednarodne informacijske strategije in politike (Anderla, 1988; Singer, 2002). Informacijsko onesnaženje je lahko zavestno dejanje, kot je hekerstvo in širjenje virusov, ali nenamerno dejanje, pri katerm pričakujemo kolateralno škodo proizvodnje in uporabe informacijske tehnologije in informacij. Generatorji informacijskega onesnaženja, ekološke krize na področju informacij in ogrožanja socialnega značaja informacij v sodobni globalni informacijski družbi so po Capurru (1990) naslednji: • Glavni družbeno-gospodarski problem in generator informacijskega onesnaženja je prepad med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi državami, računalniško in informacijsko pismenimi in nepismenimi skupinami in posamezniki (gl. tudi Haywood, 1997). • Neomejen vpliv trga na preoblikovanje informacij iz javnega dobra in njihove uporabne vrednosti v blago in izključno prometno vrednost, izraženo v ceni (tj. tržna komercializacija informacij in zakonska zaščita materialne avtorske pravice in sorodnih pravic). • Državni ter versko in ideološko-politični nadzor uporabe informacijske tehnologije in vsebine sporočil, ideologija in propaganda enostranske družbe brez papirja (angl. paperless society ). Rešitve naštetih problemov so po Capurru (1990): • Zagotavljanje enakih možnosti razvoja in izobraževanja na podlagi enakih pravic in odgovornosti, družbena kritika informacijske neenakosti, preprečevanje nadaljnje diferenciacije in poglabljanje razlik po "Matejevem zakonu", predvsem poglabljanje digitalne ločnice, in ne ideologija distributivnega egalitarizma. Enak dostop do informacij za vse še ne pomeni tudi enake koristi za vsakega (Neelameghan, 1981). Večja uporaba informacijske tehnologije ne reši sama po sebi informacijskega deficita informacijsko nerazvitih, nepismenih in revnih. V ekologijo informacij je treba vključiti tudi cilje, karakteristike in potrebe uporabnikov, "subjektivnost" informacij, okolje, medije za prenos informacij, kakovost, resnico, čas in stroške dostopa, upravljanje informacij … • Brezplačna uporaba in oblike zaščite avtorske pravice in sorodnih pravic v skladu z naravo informacijske tehnologije. • Pravica prostega dostopa posameznikov in skupin do informacij, politični in tehnološki pluralizem. Informacijska ekologija naj bi vključevala upravljanje informacijskega okolja, ki predvsem obsega informacijsko kulturo, strategijo, politiko in oblikovanje informacijske arhitekture. Informacijsko arhitekturo je treba graditi od temelja navzgor (angl. emergent ali bottom-up ), saj ima veliko skupnega z biološko ekologijo, ki vključuje povezovanje različnih vrst in spoznavanje evolucijskih sprememb; ne pa od strehe navzdol (angl. top-down ) (Davenport in Prusak, 1997). 17 Dejavniki uspešnega upravljanja informacij so predvsem jasna predstava o tem, da so predmet upravljanja informacije in znanje, ne pa poslovne transakcije ter povezovanje ekonomike in informacijske ekologije, pri čemer vodilno osebje z izkušnjami nima megalomanskih ambicij. Ekologija knjižni^Ne informacijske dejavnosti Sestavni deli ekološkega sistema so različni, komplementarno tesno povezani in med seboj odvisni. Sprememba enega dela lahko povzroči spremembe v celem sistemu. V informacijski ekologiji se vzporedno razvijata družbeno in tehnološko okolje. Pojem lokalnosti je povezan s konkretno lokacijo kot sfero njihovega vpliva in zavzetosti. Zdrave informacijske ekologije se s časom razvijajo v superorganizme. "Ključna vrsta" v ekologiji informacij so knjižničarji (in informacijski specialisti, dodal avtor) (Nardi in O`Day, 1999). V informacijski ekologiji je veliko različnih "vrst" (poklici) in orodij (tehnologije). Različnost je nujna, da sistem preživi stalne spremembe, ki so pogosto kaotične. Različne stroke in tehnologije v zdravi informacijski ekologiji delujejo sinergijsko in komplementarno. V knjižnični informacijski ekologiji imajo knjižničarji in drugi sodelavci različne vloge in izvajajo dejavnosti za različne uporabnike s pomočjo številnih tehnologij. Ne glede na količino vključenih naprednih tehnologij je knjižnična informacijska ekologija vendarle predvsem družbeni prostor. Družbeno in tehnološko okolje imata skupno zgodovino razvoja in sprememb, in sicer v konkretnem poklicnem prostoru. Iste tehnologije se odvisno od poklicnega prostora različno poimenujejo in uporabljajo za različne aplikacije. V knjižnici recimo računalnik (stroj) povezujemo z OPAC-om in dostopom do elektronskih virov informacij, v malem podjetju pa s finančnimi aplikacijami in računovodstvom. Tehnologija ima svoj kraj bivanja. Bivališče informacijske tehnologije Tvrtko-Matija Šercar: INFORMACIJSKA EKOLOGIJA ...