OZ 2012/4

M T 167 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 4 V Bolgariji je uradni jezik bolgarščina, med manjšinske jezike pa sodita turški in romski jezik. V Srbiji je uradni jezik srbščina, vendar govorijo tudi albanščino, romunščino, madžarščino, slovaščino, rusinščino, hrvaščino, ukrajinščino, bolgarščino, romščino, češčino, bosanščino in makedonščino. Albanščino govorijo tudi v Albaniji in na Kosovu. V Črni gori je uradni jezik črnogorski, vendar prebivalci govorijo tudi srbsko, albansko, bosansko in hrvaško. V Bosni in Hercegovini pa se poleg bosanskega govorita še hrvaški in srbski jezik. Uporaba jezikov v regiji je botrovala tudi odločitvi, da so programska oprema, vmesniki in uporabniška dokumentacija znotraj sistema COBISS v mreži COBISS.Net na voljo v več jezikih. Ekipa prevajalcev skrbi za prevod uporabniške opreme v šest jezikov (slovenski, angleški, srbski, makedonski, albanski in bolgarski). Priročniki za uporabo programske opreme se prevajajo v pet jezikov (slovenski, angleški, srbski, albanski in bolgarski). Spletne strani platforme COBISS.Net so prav tako dostopne v vseh uradnih jezikih držav, ki sodelujejo v tej mreži, vsebine pa so prilagojene vsaki državi posebej. Spletni katalog COBISS/OPAC je uporabnikom na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, dostop do bolgarske in albanske bibliografske baze pa je možen tudi v bolgarskem in albanskem jeziku. Zanimiv je tudi porast jezikov, v katerih je objavljena spletna stran konference COBISS. Število jezikov je tako od leta 2003 (samo slovenski jezik) naraslo na šest (slovenski, angleški, srbski oz. črnogorski, makedonski, bolgarski in albanski) v letu 2011. Če si na kratko ogledamo še nabor znakov COBISS, ki se uporabljajo pri vnosu bibliografskih podatkov in podatkov o zalogi v uporabniški opremi COBISS3, potem lahko vidimo, da za latinico vsebuje znake za 35 jezikov (albanski, beloruski, bolgarski, bosanski, češki, danski, dolnjelužiško srbski, esperanto, estonski, finski, francoski, furlanski, gornjelužiško srbski, hrvaški, islandski, italijanski, laponski, latvijski, litovski, lužiško srbski, madžarski, makedonski, nemški, norveški, poljski, portugalski, romunski, ruski, slovaški, slovenski, srbski, španski, švedski, turški in ukrajinski). Nabor znakov COBISS, prav tako opisan v priročniku za uporabnike programske opreme COBISS3/Katalogizacija, za cirilico vsebuje znake za sedem jezikov (beloruski, bolgarski, makedonski, rusinski, ruski, srbski in ukrajinski). Tukaj je treba omeniti, da so našteti samo jeziki, ki v svojem naboru uporabljajo znake, ki niso del standardnega nabora (npr. angleškega jezika). (IZUM, 2012) Največji spletni katalog z javnim dostopom na svetu, WorldCat, ki ga ustvarja in oskrbuje OCLC, se na svojih spletnih straneh ponaša s tem, da so podatki na voljo v več kot 470 jezikih in da vsebuje podatke iz 112 držav in teritorijev, njihova programska oprema za katalogizacijo pa podpira arabsko, bengalsko, kitajsko in cirilično pisavo, poleg tega pa še devangari, grško, hebrejsko, japonsko, korejsko, tamilsko in tajsko, vsaka od teh pisav pa vključuje številne jezike. Njihovo orodje za iskanje WorldCat search pa ponuja iskanje v kar 30 jezikih. Seveda se ponudba jezikov znotraj sistema COBISS s tem ne more primerjati, vendar pa COBISS kljub temu pomembno prispeva k ohranjanju večjezičnosti v zgodovinsko in kulturno zelo raznoliki regiji. In če na koncu prosto povzamemo še misel Franka Smitha, da nas en jezik postavi na hodnik življenja, dva pa odpreta vsa vrata v njem, potem postane jasno, zakaj si bomo tudi v prihodnje prizadevali za čim večjo pokritost jezikov in čim boljše prevode tudi v sistemu COBISS. Reference [1] ALA (2007). Guidelines for the Development and Promotion of Multilingual Collection and Services. Dostopno na: http://www. ala.org/rusa/resources/guidelines/guidelmultilingual . [2] Ching-chih Chen (2007). Delivery of Web-based multilingual digital collections and services to multicultural populations. IFLA Meeting in Durban, South Africa, August 18–24, 2007. Dostopno na: (http://www.ifla.org/IV/ifla73/Programme2007.htm ). [3] Crystal, David (2002). Language Death. Cambridge: Cambridge University Press. [4] GG inc. (2010). Top Languages by GDP-2010. Dostopno na: http://www.globalization-group.com/edge/2010/03/top-language- by-gdp/ . [5] Gibson, Maik (2012). Preserving the Heritage of Extinct or endangered Language. V: Vannini, L. and Le Crosniere, H. (ed.) NET.LANG. Towards the multilingual cyberspace. Caen: C&F Éditions. [6] G.P. (2012). Vsaj 21 evropskim jezikom grozi digitalno izumrtje. DELO, 28/9 2012. [7] He, Daqing, Oard, W.D., Plettenberg, L. (2006). Studying the Use of Interactive Multilingual Information Retrieval. SIGIR’06 Wokshop, Seattle, August 11 2006. Washington: ACM. [8] IZUM (2012). COBISS3/Katalogizacija, V5.1-05: Priročnik za uporabnike. [9] Koehn, Ph. et al. (2009). Machine translation Systems for Europe. Machine Translation Summit XII. 2009, str. 65–72. [10] Krek, Simon (2011). Slovenski jezik v digitalni dobi. Dostopno na: http://www.meta-net.eu/whitepapers/e-book/slovene.pdf. [11] Leclerc, Jacques (2011). L’expansion des langues. V: L’aménagement linguistique dans le monde. Dostopno na: http:// www.tlfq.ulaval.ca/axl/languages/2vital_expansion.htm . [12] Le Crosnier Hervé (2012). Digital Libraries. V: Vannini, L. and Le Crosniere, H. (ed.) NET.LANG. Towards the multilingual cyberspace. Caen: C&F Éditions. [13] Mikami, Yoshiki & Kodama, Shigeaki (2012). Measuring linguistic Diversity on the Web. . V: Vannini, L. and Le Crosniere, Petra Bridges: VEČJEZIČNOST V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH