OZ 2012/4

M T 177 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 4 rezultate raziskave, ki kaže na to, da so knjižnice in podatkovni centri vključeni v obdelavo podatkov o raziskovalni dejavnosti, predvsem kar zadeva upravljanje metapodatkov in zagotavljanje dostopa do informacij. Potrebno pa je še dodatno znanje o različnih orodjih in tehnikah obdelave in arhiviranja podatkov. Zato še ni jasne predstave, kakšna naj bi bila vloga knjižnic in knjižničarjev na tem področju v prihodnosti. Predstavniki štirih univerz (večinoma profesorji) so predstavili raziskavo, v kolikšni meri se knjižnice v ZDA in Kanadi ukvarjajo s podatki o raziskovalni dejavnosti. Organizacije, ki financirajo raziskovalno dejavnost, so namreč prepoznale pomen infrastrukture in servisov organiziranja in hranjenja podatkov o raziskovalni dejavnosti ter določile visokošolske in znanstvene knjižnice za institucije, ki naj bi te servise ponujale (angl. research data service – RDS ). Tako skupnost raziskovalnih knjižnic intenzivno pripravlja nove strateške servise RDS. Pri približno četrtini anketiranih knjižničarjev so ti servisi že vključeni v njihove delovne obveznosti, veliko pa jih je novim servisom naklonjenih in menijo, da imajo ustrezne kompetence, da bi te servise lahko ponujali. Predstavnika Kanade sta predstavila številne pobude in projekte, s katerimi želijo zagotoviti infrastrukturo za raziskovalno dejavnost na državni ravni. Trije predstavniki Združenega kraljestva so predstavili projekt upravljanja podatkov o raziskovalni dejavnosti, ki se odvija na Univerzi v Northamptonu, pri katerem glavno vlogo igra knjižnica. Univerza je vodilna na tem področju in je v zadnjih dveh letih uvedla številna orodja organizacije DCC (Digital Curation Centre), ki sodeluje pri oblikovanju novih politik urejanja podatkov o raziskovalni dejavnosti ter pri izobraževanju knjižničarjev za upravljanje s podatki raziskovalne dejavnosti (Research Data Management – RMD). DCC pa sodeluje tudi z drugimi univerzami pri vzpostavitvi podobnega modela RMD. Predstavnik nacionalne knjižnice Nemčije je predstavil projekt DP4lib (Digital Preservation for libraries), ki ga financira nemška raziskovalna fundacija (German Research Foundation – DFG). Projekt, ki ga vodi in koordinira nacionalna knjižnica, je zdaj v fazi uvajanja. Pri tem ugotavljajo, da je od dela na tehničnih orodjih veliko pomembnejše delo na vzpostavitvi delovnih procesov, zagotavljanju kakovosti in preverljivosti procesov, načrtovanju stroškov, zanesljivem poročanju in dokumentiranju zgodovine. Predstavnica združenja LIBER (Association of European Research Libraries) je predstavila rezultate raziskave, s katero naj bi ugotovili, v kolikšni meri so raziskovalne knjižnice pripravljene sodelovati v procesu upravljanja podatkov o raziskovalni dejavnosti. Raziskava je pokazala, da se knjižničarji zavedajo potrebe po ponujanju novih servisov raziskovalcem, vendar menijo, da niso ustrezno usposobljeni, in da bodo potrebne precejšnje investicije v izobraževanje. Knjižnice morajo biti po eni strani hitre pri odločanju, hkrati pa morajo temeljito pretehtati, v katera nova področja investirati. Nacionalne knjižnice Predstavnica nacionalne knjižnice Nemčije je poudarila, kako pomembno je, da so podatki na voljo za najširšo uporabo na družabnih omrežjih, portalih, v iskalnikih itd. Njihova knjižnica je že objavila večino bibliografskih podatkov kot odprte podatke po pogojih licence CC-0 (Creative Commons Zero License), pri čemer sledijo drugim knjižnicam na portalu Europeana. Nadaljnji razvoj načrtujejo v smeri uvajanja povezanih odprtih podatkov (Linked Open Data). Predstavnik nacionalne knjižnice Francije je predstavil njihove izkušnje pri uvajanju odprtih podatkov. Poudaril je, da niso tako pomembni ideološki in tehnični argumenti, ampak predvsem ekonomski, saj lahko knjižnice in druge organizacije pri razvoju novih servisov veliko prihranijo zaradi široke možnosti uporabe podatkov. Predstavnika Nove Zelandije sta predstavila projekt izgradnje nacionalne infrastrukture za dostop do e-virov Nove Zelandije. Vodilno vlogo pri uvedbi novih orodij, vzpostavitvi novih partnerstev in novih pristopov je leta 2008 prevzela nacionalna knjižnica in na tem intenzivno in sistematično dela zadnja štiri leta. Predstavnica nacionalne knjižnice Škotske je predstavila izkušnje z odpiranjem metapodatkov filmske, fotografske in digitalne zbirke na socialnih omrežjih (Flickr in YouTube), ki bo osnova za njihove nadaljnje projekte odprtih in povezanih podatkov. Plenarna predavanja Zelo zanimiv je bil izbor nastopajočih v treh plenarnih predavanjih. V prvem je nastopil filmski zgodovinar Peter von Bagh, ki je avtor preko 30 knjig o filmu, zgodovini in umetnosti. Predavanje na temo spomina sveta in posebej Finske je prikazal s predvajanjem in komentiranjem izsekov iz sedmih filmov, ki so bili posneti v obdobju zadnjih 80 let. Ker je aktiven tudi v vlogi univerzitetnega profesorja, je v prikaz vpletel svoje ugotovitve o posledicah hitrega tehnološkega razvoja na knjigo, knjižnice in predvsem na procese učenja. POROČILO