OZ 2012/4

182 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 4 RAZPRAVA O STRATEGIJI RAZVOJA SPLO[NIH KNJIŽNIC 2013–2020 V okviru Slovenskega knjižnega sejma 2012 je bila v prostorih Cankarjevega doma 22. novembra 2012 organizirana strokovna razprava Knjižnice od kod in kam – strategija razvoja splošnih knjižnic od 2013 do 2020 . Razpravo je vodila Tanja Tuma, podpredsednica Društva slovenskih založnikov, razpravljalci pa so bili: • mag. Jelka Gazvoda (direktorica Mestne knjižnice Ljubljana), • Vilijem Leban (direktor Mestne knjižnice Kranj), • mag. Barbara Kovar (vodja Oddelka za razvoj Mariborske knjižnice), • dr. Ana Vogrinčič Čepič (predavateljica na Filozofski fakulteti na področju sociologije in na področju bibliotekarstva), • Zdravko Kafol (direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije), • Vesna Horžen (predsednica Združenja splošnih knjižnic). Javno razpravo je organiziralo Združenje slovenskih splošnih knjižnic, ki ima domačo stran na spletnem naslovu http://zdruzenje-knjiznic.si/ , kjer so objavljeni razni dokumenti, med njimi tudi Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic v Sloveniji (http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/ javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in- neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRUŽENJE- SPLOŠNIH-KNJIŽNIC-poročilo-raziskave-29-09-2011. pdf ), prva tovrstna raziskava v Sloveniji. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi razpravljalcev je Tanja Tuma pojasnila, da bo razprava potekala v treh tematskih sklopih glede na vrsto odnosov med knjižnico in okoljem, v katerem knjižnica deluje: • knjižnica – uporabniki, • knjižnica – lokalna skupnost, • knjižnica – stroka. Barbara Kovar, ki je poudarila pomen orientiranosti knjižnice na uporabnike knjižnice, je najprej na kratko predstavila Strategijo razvoja splošnih knjižnic in glavna področja: • organizacija, delovanje in mreža splošnih knjižnic, • storitve splošnih knjižnic, • usposobljenost in znanje knjižničarjev, • knjižnica kot aktivni dejavnik v družbenem okolju. Besedilo dokumenta o strategiji je dostopno na spletnem naslovu http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/ dokumenti/2012/strategija_razvoja_splosnih_knjiznic_ predlog_za_razpravo_strokovne_javnosti_avg_sep2012.pdf. Vilijem Leban je poudaril, da mora biti knjižnica orientirana h končnemu uporabniku. VMestni knjižnici Kranj želijo, da postane knjižnica "dnevna soba" mesta. Posebej se posvečajo mladim uporabnikom knjižnice, tudi z opremljanjem knjižnice s sodobnimi tehnološkimi pripomočki, ki mlade najbolj pritegnejo, saj jih na ta način tudi spodbujajo k obisku knjižnice in uporabi njenih storitev. V sklopu razprave knjižnica – uporabniki je mag. Jelka Gazvoda poudarila, da mora knjižnica ustvariti ustrezno ponudbo knjižničnih storitev, da se s tem pojavi tudi povpraševanje po teh storitvah. Tako v MKL posebne storitve ponujajo uporabnikom v tretjem življenjskem obdobju (npr. izobraževanje za uporabo informacijskih tehnologij), mladim in tudi ženskam po 45 letu, za katere so ugotovili, da imajo specifične potrebe. Knjižnica izbira glede na okolje, v katerem deluje, kaj je primerno za uporabnike knjižnice. Zelo pomembno vlogo ima pri tem permanentno izobraževanje zaposlenih v knjižnici, saj le tako lahko sledijo sodobnim trendom in širijo nabor storitev knjižnice. Nekatere storitve sploh ne zahtevajo velikih finančnih vlaganj, temveč jih lahko knjižničarji pripravijo sami, glede na svoje znanje in izkušnje. Ana Vogrinčič Čepič je pojasnila transformacijo knjižničnih praks, na kar vpliva predvsem vedno večja uporaba e-tehnologij. Poslanstvo knjižnice, vloga tiskane knjige in predstavitev knjižnice v javnosti je v sodobnih časih podvržena pritiskom in s tem tudi spremembam. Povzela je, da se knjižnica ne sme popolnoma transformirati, temveč naj sodobne prakse pripne k doi:10.3359/oz1204182 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI