OZ 2012/4

M T 185 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 4 Refleksija, ki manjka knjižničarstvu, se nanaša predvsem na zavedanje o njegovem namenu. Znan je primer Heideggerjevega "kladiva" (1997). Bivajoče je odkrito glede na to, da je napoteno na nekaj. Z njim je tako, da ima pri nečem vselej neki namen. Namembnost je osnovni karakter priročnega, tistega, kar je instrumentalno za doseganje namena. S priročnim, ki ga imenujemo kladivo, je tako, da ima namembnost pri tolčenju, s tolčenjem je tako, da ima svojo namembnost pri utrjevanju oken, z utrjevanjem oken je tako, da ima svojo namembnost pri zaščiti pred slabim vremenom. Kakšno namembnost ima neko priročno, je vselej zarisano iz namembne celotnosti. Namembna celotnost, ki npr. konstituira to, kar je pri roki v delavnici, je "prej" kot posamezna priprava. Čim manj zijamo v kladivo (orodje, tehnologijo), tem bolj zavzeto jo uporabljamo. Toda kladivo samo po sebi napoti, da je npr. iz železa. Namembno celotnost, znotraj katere srečujemo pripravo, nosi delo, ki ga je treba narediti, kot tisto "čemu" kladivo. Napravljeno delo ne napoti le k "čemu" je namenjeno in na "iz česa" sestoji kladivo, temveč napoti tudi na nosilca dela in uporabnika proizvodov in storitev. Na ta način "je" uporabnik v nastajanju dela z namenom, ki se ga zavedamo, zmeraj zraven! Enako velja za tehnologijo in namene knjižničarske stroke ter dejavnosti knjižnic in knjižničnih informacijskih sistemov (kot je npr. sistem COBISS). Če se ne zavedamo namena in uporabe ustrezne tehnologije, ne moremo razvijati oziroma izvajati ne naše stroke v družbeni delitvi dela ne nalog knjižnic ter ne moremo izgrajevati in upravljati knjižničnih informacijskih sistemov. Reference [1] Dewey, J. (1920). Reconstruction in Philosophy. Mineola, New York: Dover. [2] Heidegger, M. (1997). Bit in čas. Ljubljana: Slovenska matica. [3] Laclau, E. and Mouffe, C. (1985). Hegemony and Socialist Strategy: Towards a Radical Democratic Politics, Verso: London. [4] MacIntyre, A. (2006). Ethics and Politics: Selected Essays. Vol. 2. Cambridge: Cambridge University Press. [5] Šercar, T. M. in Trojar, V. (2009). Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru modrosti. Organizacija znanja, 14 (3), str. 62–80. Dosegljivo tudi na: http://home.izum.si/CO- BISS/OZ/2009_3/html/clanek_02.html . Tvrtko Matija Šercar OCENA