OZ 2012/4

COBISS OBVESTILA Z njihovo pomočjo Unesco pokriva širše regije in različna vsebinska področja. Poleg obeh vrst centrov obstaja še množica organizacij, ki si začasno ali za določen dogodek pridobijo pokroviteljstvo Unesca, vendar brez trajne pravne podlage. Pridobljeni status pomeni, da je Unesco prepoznal dolgoletno aktivnost IZUM-a v regiji kot pomembno za uresničevanje usmeritev svetovne organizacije na področju razvoja knjižničarstva in informacijskega spremljanja raziskovalne dejavnosti in jo je pripravljen podpirati in širiti. III. V zadnjih dveh desetletjih je IZUM večkrat neposredno sodeloval z Unescom, tako z njegovo pariško centralo, še posebej pa z beneškim Regionalnim birojem za znanost in kulturo v Evropi. Na ta način so postali naši projekti v regiji vidni in primerljivi s cilji Unesca. Tako je maja 2010 na srečanju ministrov in ekspertov v Tirani gospa Iulia Nechifor iz "beneškega biroja" predlagala, da bi pretehtali možnost tesnejše povezave, kar je takratno vodstvo IZUM-a ocenilo kot dober način krepitve IZUM-ovih mednarodnih projektov. Sekretariat Nacionalne komisije za Unesco se je zelo hitro in učinkovito odzval in stekla je pospešena priprava slovenske vloge, saj so bili roki za zahtevno proceduro kratki, če naj bi ujeli Generalno konferenco Unesco 2011, ki se sicer sestaja na dve leti. To nam je uspelo tudi zaradi prijazne podpore ljudi iz pariške centrale (Joie Springer, Rene Cluzel in Sanjaya Mishra), veleposlanice Veronike Stabej in gospe Darje Golež iz slovenskega veleposlaništa v Parizu ter seveda tudi Marjutke Hafner in Gašperja Hrastelja iz Nacionalne komisije za Unesco. Hvala vsem za njihovo aktivno vlogo. Generalna konferenca Unesco je slovenski predlog sprejela, stekle so priprave za podpis medvladnega sporazuma, za katerega je vlada na svoji seji 19. julija pooblastila ministra Žigo Turka in podpis se je zgodil 18. septembra 2012 v Parizu. IV. Obširna študija izvedljivosti podrobno navaja, zakaj je IZUM primeren za Unescov regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. Naj na kratko povzamem nekaj glavnih razlogov: • IZUM je zasnoval knjižnični informacijski sistem COBISS, ki deluje na kooperativni osnovi, torej odprto in sinergijsko. • COBISS je od svojih začetkov namenjen večnacionalnim prostorom in spoštuje avtonomijo nacionalnih knjižničnih sistemov ter svoje delovanje utemeljuje na enakopravnosti in dogovarjanju. • Večjezičnost in večkulturnost sta vgrajeni v same osnove avtomatizacije knjižničnih funkcij, ki jih razvija in vzdržuje IZUM, kar je redkost med knjižničnimi sistemi v svetu. • IZUM skrbno sledi razvoju mednarodnih standardov ter na ta način jamči svojim uporabnikom splošno izmenljivost podatkov in vključenost v globalno knjižnično informacijsko omrežje. • Modernizacija knjižničarstva je veliko več od računalniške opreme, zato IZUM upošteva tudi organizacijske vidike in usposabljanje kadrov, čemur služijo strokovne konference in podiplomski študiji, ki jih organizira. • IZUM uveljavlja večfunkcionalnost podatkovnih baz, kar omogoča učinkovito spremljanje rezultatov raziskovalne dejavnosti; spremljanje rezultatov je maksimalno sprotno in celovito ter s tem zelo uporabno z vidika prenosa novega znanja v prakso in v izobraževanje, pa tudi za kakovostno evalvacijo naložb v znanost. • Dejavnost IZUM-a je nepridobitna in vsi prihodki so namenjeni delovanju in razvoju servisov, poleg tega pa si prizadevamo angažirati sredstva mednarodne razvojne pomoči in fundacij za tista okolja, ki ne zmorejo stroškov modernizacije svojega knjižničarstva. V času konfliktov po razpadu Jugoslavije si je IZUM s svojimi humanitarnimi iniciativami in nesebično pomočjo pri obnovi knjižničnih sistemov pridobil zaupanje, ki je prav tako pomemben