OZ 2012/4

COBISS OBVESTILA element uresničevanja poslanstva, kakršnega nam nalaga status regionalnega centra v okviru Unesca. Vse navedeno je botrovalo nastanku projekta COBISS.Net, ki je ena večjih knjižničnih mrež v Evropi, saj spodbuja in omogoča prost pretok bibliografskih podatkov med skoraj 700 knjižnicami v šestih državah regije. Mreža je odprta in potekajo priprave za njeno širitev v nove države. Čeprav ni manifestativna, je kulturna izmenjava, ki poteka preko COBISS.Neta, globinska in dolgoročna ter bistveno prispeva k razumevanju in sodelovanju med milijoni uporabnikov knjižnic. V. Slovenska vlada se že od osamosvojitve zelo jasno zaveda, kako pomembna je informacijska infrastruktura za kakovostno raziskovanje, izobraževanje in kulturo in skladno s tem obravnava IZUM kot infrastrukturni javni zavod. Podpira tudi širjenje v druge države regije in z vključevanjem projekta COBISS.Net v politiko razvojnega sodelovanja dokazuje, da ceni naše uveljavljanje v tujini kot obliko izvoza znanja in visoke tehnologije. Skladno s tem je vlada tudi sprejela in uresničila pobudo, da se javni zavod IZUM preoblikuje v center v okviru dejavnosti Unesca, kar ni zgolj simbolna poteza, ampak je korak, ki slovensko državo tudi obvezuje. VI. Kaj se dejansko spreminja s tem, ko je IZUM pridobil pripis k svojemu imenu – Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti (pod pokroviteljstvom Unesca)? Na videz ne prav veliko, razen da se bo preko člana v upravnem odboru generalna direktorica Unesca redno seznanjala z uresničevanjem našega poslanstva, usklajenega s cilji Unesca. V vsebinskem smislu pa je najbolj zgovoren 6. člen medvladnega sporazuma. Kdor pozna naše dosedanje delovanje, bo hitro ugotovil, da tam navedene naloge opravljamo že sedaj: skrbimo za bibliografski sistem, za razvoj in upoštevanje standardov, razvijamo in vzdržujemo potrebno programsko opremo, sodelujemo pri opredeljevanju potrebne usposobljenosti knjižničarjev, načrtujemo zmogljivost opreme, prispevamo k ponudbi podatkovnih baz, organiziramo strokovno usposabljanje za delo v sistemu, podpiramo razvoj informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti, pospešujemo prehod v družbo znanja, izvajamo raziskave, razvoj in svetovanje na našem področju. Vendar se sedaj od nas kot regionalnega centra pričakuje, da razvoja knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti v drugih državah regije ne obravnavamo le kot dobrodošle možnosti, ampak kot naše redno poslanstvo in programsko usmeritev. IZUM je sedaj ne le de facto , ampak tudi de iure mednarodna organizacija. Tako jo mora obravnavati ustanovitelj in tako moramo obravnavati sami sebe. To mora biti razvidno iz razvojne strategije inštituta in iz njegovih letnih programov. Naše razumevanje potreb mora biti širše. To se ne tiče le najožjega vodstva inštituta, ampak vseh nosilcev strokovnih nalog, ki morajo poznati razmere v regiji. Postali smo del svetovne organizacije z visokimi etičnimi cilji, ki jih moramo posvojiti kot organizacija in kot posamezniki. VII. Preoblikovanje IZUM-a v Unescov center je priznanje za naš inštitut in za Slovenijo. Pomeni, da smo s svojim dosedanjim delom nekaj dosegli. Dolgujemo zahvalo vsem, ki so vlagali trud in znanje v ta dosežek, pa tudi vsem tistim, ki so verjeli v IZUM in ga podpirali v njegovem razvoju. Nov korak moramo narediti v razmerah krize, ki nam ne prizanaša. Trdno upam, da bo vlada upoštevala naše mednarodne obveznosti in nas bo v okviru možnosti še naprej podpirala. Za IZUM pa zagotavljam, da bomo s svojim delo opravičili ugleden status, ki smo ga pridobili.