OZ 2012/4

COBISS OBVESTILA Facebooku! 264 mio minut tega časa bodo ljudje dostopali do informacij s pomočjo tabličnih računalnikov ali pametnih telefonov. Te statistike se lahko veselimo in lahko nas čisto prevzame. V resnici pa obstajajo številni "izzivi znanja", ki se jim moramo posvetiti s skupnimi močmi in sinergijo. Novo gospodarsko in tehnološko okolje je prineslo skrbi o eroziji dostopa do nekaterih tipov informacij in znanja. Prost dostop do teh informacij že od nekdaj predstavlja osnovo raziskovanja in izobraževanja. Razumeti moramo, da družba znanja ne pomeni le gospodarske rasti, ampak vključuje tudi vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v človeškem razvoju in posledično tudi vprašanja intelektualnega sodelovanja, vseživljenjskega učenja ter osnovnih človekovih vrednot in pravic. V tej luči moramo izobraževanje in znanje razumeti kot družbeni kapital, ki ima ključen in močan družbeni vpliv na javne oblasti. Številne države v razvoju zato do sedaj še niso imele priložnosti, da bi v celoti izkoristile prednosti, ki jih ponujajo družbe znanja, še posebej ne "odprtosti", ki jo ponuja uporaba novih IKT. Številne države se borijo z naravo digitalne ločnice, ki se ves čas spreminja. Tukaj ne gre več le za preprost dostop do infrastrukture, ampak za znanje, kako vzdrževati kompleksne informacijske in komunikacijske sisteme, in za produkcijo zadostnih količin lokalnih vsebin, ki zagotavljajo vračilo naložbe v infrastrukturo. "Odprtost" je danes ključna beseda. S tehnološkim razvojem predstavlja izobraževalno gradivo v obliki odprtih virov izobraževanja (Open Educational Resources) potencial v vseh ozirih. Ti viri vključujejo vse vrste izobraževalnega gradiva, objavljenega na osnovi javne domene ali z odprto licenco, ki uporabnikom dovoljuje, da to gradivo brezplačno in na legalen način kopirajo, prilagajajo in distribuirajo. Odprtost tega gradiva predstavlja veliko priložnost za povečanje kakovosti in dostopa do izobraževanja za učence, učitelje, ministrstvo za izobraževanje, visokošolske in raziskovalne ustanove. Unesco ima do odprtih virov izobraževanja poseben odnos – izraz je nastal leta 2002 na srečanju strokovnjakov, ki so preučevali vpliv objave študijskih programov Tehnološkega instituta v Massachussetsu kot gradiva z odprto licenco. Danes tej odprti poti sledi že več kot 200 izobraževalnih in raziskovalnih institutov letno, mnogi med njimi pa so tudi člani mednarodnih skupin, kot je Open Courseware Consortium . Junija 2012 je Unesco gostil svetovno konferenco o odprtih virih izobraževanja, ki je na enem mestu združila na stotine strokovnjakov po vsem svetu, ki so sprejeli Pariško deklaracijo, ki določa deset najpomembnejših nalog pri zagovarjanju široke uporabe odprtih virov izobraževanja. Med temi nalogami je treba omeniti naslednje: • spodbujanje zavedanja in uporabe odprtih virov izobraževanja, • spodbujanje razvoja strategij in politik o odprtih virih izobraževanja, vključno s politiko odprtega licenciranja izobraževalnega gradiva, izdelanega z javnimi sredstvi, • promocija razumevanja in uporabe ogrodij odprtega licenciranja, • podpora pri izgradnji zmogljivosti za trajnostni razvoj kakovostnega izobraževalnega gradiva, • spodbujanje razvoja in adaptacije odprtih virov izobraževanja v različnih jezikih in kulturnih kontekstih, izdelava raziskav o odprtih virih izobraževanja, • razvoj uporabniku prijaznih orodij za iskanje in pridobivanje odprtih virov izobraževanja. Lep primer odprte rešitve je odprtokodna licenca za programsko opremo, po kateri avtorji svoje programe distribuirajo brezplačno za uporabo in skupni razvoj (FOSS – prosto in odprtokodno