OZ 2012/4

COBISS OBVESTILA programje). Drug primer je velika količina dokumentacije, ki so jo brezplačno objavile Organizacija združenih narodov in njene specializirane agencije. Številne države že imajo tradicijo objavljanja javnih dokumentov, druge se temu cilju še približujejo. Unesco poziva svoje države članice in mednarodne organizacije k spodbujanju odprtih rešitev, pa tudi Unesco sam je zelo predan promociji odprtega pristopa pri širjenju informacij v izobraževanju, znanosti in kulturi ter distribuciji informacij in programske opreme za razvoj pod pogoji odprtega dostopa. Morda vas bo zanimal tudi podatek, da se je Unesco pravkar razglasil za organizacijo z odprtim dostopom (Open Access Organization). To pomeni, da bodo vsi dokumenti, ki so bili objavljeni od ustanovitve Unesca pa do danes, prostodostopni in se bodo ob navedbi Unesca kot vira lahko uporabili in adaptirali. Obstajajo številne ovire pri dostopu do znanja in informacij: pomanjkanje dostopa do vsebin in storitev v lokalnih jezikih in kulturah, finančno ugodna in lokalizirana informacijsko- komunikacijska tehnologija, potreba po usposobljenem in kvalificiranem osebju, potreba po podjetništvu za aktivnosti in ustvarjanje delovnih mest, potreba po partnerstvu itd. V svetu, ki je vse bolj pod vplivom digitalnih tehnologij, zahteva izgradnja nacionalne informacijske politike in strategije znanja vse večjo povezljivost v globalnem informacijskem prostoru, izgradnjo kapacitet in informacijske pismenosti ljudi, ki dostopajo do informacij, in ustvarjanje vsebin za lokalne potrebe. V zvezi s tem je Unesco pred kratkim v Minsku organiziral Regionalni posvet o odprtem dostopu do znanstvenih raziskav. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predstavnik iz Slovenije, so določili seznam priporočil in skrajni čas je, da ta priporočila uporabimo tudi v praksi. V ta namen bi rad povabil IZUM, da razmisli o prevzemu odgovornosti, da bi redno ažuriral globalni portal za odprti dostop (Global Open Access Portal). Prepričan sem, da se lahko o teh zadevah pogovorimo na letnem sestanku IZUM-ovega odbora ali na kakšnem koordinacijskem sestanku med Unescom in IZUM-om. Na koncu bi želel omeniti še eno temo, ki se navezuje tudi na IZUM-ove aktivnosti, to je zaščita digitalne dediščine. Unesco se je s to temo prvič soočil na začetku leta 2000, prizadevanja so pripeljala do tega, da je generalna skupščina leta 2003 sprejela listino o ohranjanju digitalne dediščine. Med revizijo leta 2009 je postalo jasno, da je treba več pozornosti nameniti digitalnemu ohranjanju. IZUM-u, dobro uveljavljeni, znani in spoštovani instituciji želim vse najlepše na novi poti, na kateri bo služil regiji kot Unescov center 2. kategorije. Vedno lahko računate na našo podporo in veselimo se skupnega dela pri uresničevanju Unescovih ciljev in nalog, kot je razvoj vsevključujoče družbe, ki temelji na znanju.