OZ 2012/4

162 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 4 Petra Bridges: VEČJEZIČNOST V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH Rebabilonizacija sveta Angleščina ni lingva franka Znameniti "ocvrti piščanci iz Kentuckyja" so na Kitajskem najprej pogoreli, ker so znan slogan, s katerim so jih ponujali, ki se glasi "Dobro za prste polizat!", prevedli v "Da si poješ prste!". Američani do drugih jezikov pač niso pretirano pozorni, ker verjamejo v filozofijo "English- only", kar pa se spreminja. Mnogi so že dojeli, da ne moreš biti nosilec globalizacije, če se sam nisi globaliziral. Jezik je postal pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, čeprav ga večina ekonomistov še vedno obravnava zgolj kot strošek. Generalni direktorat za prevajalstvo Evropske unije je za leto 2008 izračunal, da je bila "jezikovna industrija" težka 8,4 milijarde evrov in da bo njena vrednost do leta 2015 narasla na 20 milijard. V izvoznem gospodarstvu je jasno: če ni prevoda, ni izdelka (Topping, 2000/111). Pri informacijski in komunikacijski tehnologiji govorimo o lokalizaciji, ki pomeni, da morajo biti prevedene vse verbalne vsebine in prilagojeni vsi neverbalni elementi, pri tem pa ne gre za izražanje vljudnosti, ampak za čisti ekonomski interes. V študiji Univerze Stanford (Steele, 2009) so glede Kalifornije kot ene najbolj razvitih zveznih držav sveta ugotovili, da svoj uspeh v veliki meri dolguje svoji večjezičnosti in večkulturnosti. Na tem snujejo tudi svojo prihodnost, povezano z napredkom azijskih in južnoameriških držav (BRIC), kalifornijsko populacijo pa v večini sestavljajo prav ljudje teh kultur. Zato bodo dodatno vlagali v razvoj njihove kulture in jezikov. Za EU je jezikovno področje eno od ključnih, zato ima Evropska komisija tudi komisarja za večjezičnost. V Komisiji so že pred leti ugotovili, da svoje jezikovne politike ne smejo graditi na angleščini, saj že kaže znamenja "omejenega roka trajanja". Nemški izvozniki so ugotovili, da z angleščino dobro shajajo v tridesetih državah, ampak obdelati jih morajo 80 ali 100, zato so začeli enakopravno upoštevati portugalščino, španščino, kitajščino, ruščino itd. EU vlaga v učenje tujih jezikov in namerava v doglednem času in prej kot drugi doseči stanje, ko bodo Evropejci poleg materinščine obvladali vsaj še dva druga jezika. To je tudi za Evropo zgodovinska prelomnica, saj je za t. i. zahodno civilizacijo veljalo načelo enojezičnosti: grščina v starem, latinščina v srednjem veku in nato kup agresivnih kandidatov za prevlado v novem veku. Danes pa se Evropa vneto zavzema za večjezičnost kot sestavino "kulturne inteligence" ali "kulturnega kvocienta" (angl. Cultural Quotient – CQ ). "Jezik Evrope je prevod." pravi Umberto Eco in lingva franka je večjezičnost (Oustinoff, 2012, 55). Lingua franca ima zanimivo, a manj znano zgodovino. Jezik je nastal v mediteranskih pristaniščih kot posebna oblika latovščine, neke vrste "pidžin" jezik, v katerem pa so se mešale besede iz italijanščine, francoščine, španščine, pa tudi grščine in arabščine. Dejansko je bil to nikogaršnji materni jezik in je služil čisto praktičnim namenom osnovne komunikacije. Tudi latinščina kot lingva franka se je bistveno razlikovala od angleščine in drugih vsiljenih jezikov po tem, da je bila nikogaršnja materinščina. Izpopolnjevali so jo kot orodje za prenos vsebin iz enega jezika preko latinščine v drug jezik – šlo je za trans-latiniranje, trans-latio. Zdi se, da v znanosti prevladujejo tisti, ki jim angleščina povsem zadošča in imajo zanjo same pohvalne besede, da je enostavna, ekonomična, demokratična, nevtralna ipd. Von Humboldt je sicer že zdavnaj svaril, da nobenega jezika ni mogoče brez ostanka in škode pretvoriti v drugega, vendar mnoge znanosti tega problema ne zaznajo in sprejemajo angleščino kot polnokrvni jezik znanosti. Vendar pa se je pojavil drug problem, da je namreč vse več vrhunskih znanstvenih dognanj objavljenih v "neznanstvenih" jezikih: Kitajci res objavijo 110.000 znanstvenih člankov v angleščini, toda 470.000 jih objavijo samo v kitajščini (podatki za leto 2008). Se lahko kdo zanese, da prav v slednjih ni najobetavnejših rezultatov? Vse več člankov v domačih jezikih objavljajo tudi znanstveniki iz drugih azijskih in južnoameriških držav, pa tudi iz Evrope. Treba jih je obdelati, hraniti in brati. Zato pa je potrebna večjezičnost, ki je ni mogoče več jemati kot božjo kazen za prepotentne graditelje Babilonskega stolpa, ampak kot temeljno značilnost te naše "svetovne vasi". Umiranje jezikov National Virtual Translation Center je leta 2006 predstavil naslednje podatke o jezikih po kontinentih: Področje Število jezikov % vseh jezikov Število govorcev % vseh govorcev Afrika 2.092 30,3 % 675.887.158 11,8 % Amerika 1.002 14,5 % 47.559.381 0,8 % Azija 2.269 32,8 % 3.489.897.147 61,0 % Evropa 239 3,5 % 1.504.393.183 26,3 % Oceanija 1.310 19,0 % 6.124.341 0,1 % VSI 6.912 100 % 5.723.861.210 100 % Tabela 1: Razdelitev jezikov po kontinentih (Vir: Ching- chih Chen, 2007). Tabela potrebuje kratko pojasnilo, ker je na prvi pogled neverjetna: število govorcev se močno razlikuje od števila prebivalcev, ki jih je bilo leta 2006 v Afriki 924 milijonov, v Severni Ameriki 332 milijonov, v Srednji