OZ 2013/1-4

M T 11 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 IPv6 v Sloveniji Sredi leta 2009 se je v Sloveniji iz iniciative go6 razvil Zavod go6, ki skrbi za ozaveščanje, izobraževanje, svetovanje in pomoč pri uvajanju internetnega protokola IPv6 na področju Slovenije in širše (Zavod go6, 2009). Pri tem sodelujejo različne organizacije z istim ciljem – vpeljati IPv6. Dve ali več konkurenčnih podjetij ima tako možnost sodelovati, sedeti za isto mizo in izmenjati izkušnje in težave pri vpeljavi IPv6. Idejni vodja iniciative je Jan Žorž, strokovnjak na področju internetnih tehnologij, ki je aktivno vključen v mednarodno skupino strokovnjakov, ki pripravlja predloge RFC (angl. request for comments ) za standardizacijo internetnih tehnologij, predvsem na področju IPv6. Žorž je človek z neverjetno karizmo, predvsem pa je prijazen sogovornik in zanesenjak, ki s svojo zagnanostjo in voljo do uspeha pri vpeljavi IPv6 prepriča še tiste najbolj skeptične sogovornike. S svojo zagnanostjo je privabil k sodelovanju tudi druge vplivne somišljenike, ki so člani strokovnega sveta Zavoda go6. Med njimi je tudi nekdanji sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (kasneje na ministrstvu za informacijsko družbo), sedanji direktor IZUM-a, Davor Šoštarič, pa Matjaž Straus Istenič iz Arnesa, Janez Sterle iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko – LTFE, Urban Kunc iz Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije – APEK in še nekateri. Vsi so soodgovorni za to, da ima prav Slovenija v svetovnem merilu zelo zavidljive rezultate pri uvajanju IPv6 (Huš, 2013). Še vedno smo na tem področju v samem vrhu. Zavod go6 redno organizira srečanja, na katerih predstavijo dosežke na področju uvajanja IPv6, vedno pa je na srečanje povabljen še kakšen pomemben gost, strokovnjak na področju internetnih tehnologij. V letu 2010 so člani sveta Zavoda go6 oblikovali dokumente, ki olajšajo soočenje s problematiko vpeljave IPv6. Prvi dokument je Prehod na IPv6 – Razlogi in predlogi za uvedbo IPv6 v slovenska javna in zasebna komunikacijska omrežja avtorja Urbana Kunca iz APEK-a, kjer so opisane tudi tehnološke podrobnosti IPv6. Drugi dokument je študija takratnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z naslovom Prehod na IPv6 – Smernice za razmišljanje o nacionalni IPv6 strategiji , večina avtorjev pa je prav članov sveta Zavoda go6. Tretji dokument je magistrsko delo Urbana Kunca iz leta 2011 z naslovom Strategija prehoda na internetni protokol IPv6 , ki razširja nekatere poglede in analize vpeljave IPv6, vključena pa je tudi zanimiva anketa, ki jo je avtor opravil s slovenskimi operaterji in ponudniki internetnega dostopa. Jan Žorž je z dvema drugima avtorjema iz tujine pripravil dokument Requirements For IPv6 in ICT Equipment , katere zahteve mora izpolnjevati oprema IKT, da lahko podpira IPv6. Leta 2010 so priporočila z oznako ripe- 501 postala uradno priznana in objavljena na portalu RIPE NCC. Leta 2012 so jih nadomestila priporočila ripe-554 istih avtorjev (APEK, 2011). S tem se bistveno poenostavijo postopki nabave opreme IKT po celem svetu, proizvajalci opreme pa se morajo prilagoditi zapisanim zahtevam. Priporočila imajo s tega stališča izredno velik pomen pri uvajanju IPv6 v svetu (Žorž idr., 2012). Treba je povedati, da je Arnesovo akademsko omrežje Slovenije, na katerega je priključen IZUM in velika večina knjižnic v Sloveniji, tako kot druge evropske akademske in raziskovalne mreže, že od leta 2010 naprej pripravljeno na protokol IPv6 (Cambridge, 2011). Preko IPv6 so dosegljive tudi Arnesove spletne strani in še nekatere druge storitve (Arnes, 2010). Na spletni strani Zavoda go6 so objavljeni podatki, komu od ponudnikov spletnih vsebin v Sloveniji je že uspelo vpeljati IPv6 v svoje poslovno okolje. Z veseljem lahko tudi iz IZUM-a poročamo o tem, da so nekatere storitve že dosegljive na IPv6. V nadaljevanju bomo razkrili, kakšno pot smo ubrali in s kakšnimi izzivi se srečujemo. Tabela 1: Status uvedbe IPv6 v Sloveniji Vir: Slovenska iniciativa za prehod na IPv6 (2014) VpELJAVA IPv6 V POSLOVNO OKOLJE Kdaj izbrati trenutek za vpeljavo IPv6 v poslovno okolje Podjetja in organizacije, ki po svoji funkciji omogočajo povezovanje v internet (angl. ISP – internet service provider ), recimo Arnes ali Telemach, ali zagotavljajo internetno tehnologijo, kot npr. Cisco, Juniper, so se na vpeljavo IPv6 odzvale prve, vendar ne vse enako intenzivno. Če primerjamo ponudnike dostopa do interneta, proizvajalce omrežne in strežniške opreme ter telekomunikacijska podjetja, lahko ugotovimo, da so najbolj na udaru prav prvi. Ti namreč ne bodo več mogli končnim uporabnikom dajati IPv4-naslovov, ker jih več ne bodo imeli. Kako bodo potem novim uporabnikom zagotavljali dostop do vsebin, ki so še na starem IPv4? S pomočjo translacijskih mehanizmov. Ti omogočajo neposredno komunikacijo med napravami, ki podpirajo Dejan Valh: IPv6 – ALI GA ŽE POTREBUJEMO?