OZ 2013/1-4

28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 podiplomskih študentov Boštjana Arzenška, Andraža Leitgeba in Zedina Salkanovića z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, imenovan DORA – Interaktivni zdravnikov asistent, ki omogoča edinstven prikaz informacij o bolniku pred in med operacijskimi posegi. Njegova posebnost je preprosta uporaba rentgentskih posnetkov v sterilnem okolju brez dotikanja, kar bistveno skrajša čas trajanja operativnih posegov in s tem neposredno vpliva na dolžino čakalnih dob. Drugo mesto sta si delila projekt ecoDrivers, podiplomskih študentov Matica Končana in Žige Šveglja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ter podiplomski projekt Pohitritev delovanja detektorja potencialnih plagiatov s pomočjo priporočilnega sistema , katerega avtor je Mladen Borovič s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Prisluhnili smo lahko tudi mladim obetavnim podjetjem (start-ups), med katerimi so svoje izkušnje predstavili predstavniki podjetij RSG Capital [8] , Visionect [9], Aventa+ [10] in Fylet [11]. Prispevki predavanj so objavljeni v Zborniku prispevkov 20. konference Dnevi slovenske informatike "Dvajset let pozneje", ki je izdan v elektronski obliki. Posamezne predstavitve s konference pa so na voljo na naslovu http:// www.dsi2013.si/default.aspx?id=68&l1=31 . Sekcije Informatika v javni upravi Znotraj te sekcije, ene od najobsežnejših, so bile predstavljene možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet, nacionalni interoperabilnostni okvir za dostop do podatkov, moč metapodatkov in problematika upravljanja in uporabe metapodatkov ter vplivi uporabe informacijsko- komunikacijske tehnologije na poslovanje podjetij. Zoran Krstulović in Matjaž Kragelj (Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK) [12] sta predstavila dostopnost in uporabnost različnih vsebin na spletu, ustvarjanje novih situacij, ki so lahko s stališča spletnega iskalca problematične in so posledica dodane vrednosti obdelave predvsem metapodatkov. Skozi digitalizacijo, arhiviranje in generiranje raziskovalnih podatkov se širijo možnosti njihove uporabe ter ustvarjanja novega znanja. Cilj je ustvarjanje virov na spletu, ki naj bi bili enako zanesljivi in verodostojni kot fizični viri. Tako nam obenem nove povezave podatkov omogočajo trenutno odkrivanje vsebin o predmetu iskanja, za katere bi v fizičnem svetu potrebovali mesece. Še posebej pereč zato postaja t. i. pojav "internetne pozabe" oziroma "pravica do pozabe", ko uporabniki ne želijo, da so podatki o njih z lahkoto najdljivi. NUK se tako pri zajemu spleta, v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij, sooča tudi z vprašanji, kako spletni arhiv, katerega obstoj je pomemben za razumevanje današnjega časa v prihodnosti, sploh ponuditi uporabniku, ne da bi pri tem kršili intelektualno lastnino, varnost osebnih podatkov ipd. Ker se pojavljajo še drugi problemi, kot je npr. prost dostop do znanstvenih objav itd., je treba nujno opredeliti značilnosti javne službe s področja kulture in znanosti na spletu, ugotoviti, kako se le-ta že uresničuje, ter na tej podlagi premisliti izhodišča minimalnih skupnih osnov ustvarjanja, upravljanja in dostopnosti metapodatkov. [13] V predavanju o nacionalnem interoperabilnostnem okvirju za dostop do podatkov je Danica Šaponja predstavila portal NIO [14]. Preko novih aplikacij bo podatke mogoče vizualizirati, jih uporabljati v znanstvenoraziskovalne namene ter ustvarjati nove storitve in produkte, cilj pa je učinkovita, moderna in cenejša javna uprava. Seveda se na poti od odprtih podatkov do povezanih podatkov ter s tem do nove kreativnosti in podjetnosti istočasno pojavljajo vprašanja glede kakovosti, varnosti in nadzora, zaupanja in predvsem odgovornosti pri upravljanju s podatki. Pri vzpostavljanju odprtih interoperabilnih struktur je tako treba oblikovati ustrezno politiko in strategije ter vrsto pravil in odgovorov, ki bodo usmerjeni v leto 2020. [13] Mobilne rešitve V predstavitvi Specifikacije zahtev programske opreme za mobilne aplikacije sta Tina Schweighofer in Marjan Heričko poudarila, da so pravilno zastavljene in dobro oblikovane zahteve pomembni gradniki uspeha projekta tudi v razvoju mobilnih aplikacij. Izzive ob pripravi dokumenta Specifikacij zahtev programske opreme (SZPO) smo spoznavali skozi aktualni raziskovalno-razvojni projekt @life [15], pri katerem sodelujejo strokovnjaki z različnih področij – kineziologije, psihologije, medicine in informatike. V okviru projekta sodeluje Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru pri zasnovi in razvoju mobilnih aplikacij na platformi Android in iOS. Dokument SZPO za mobilne aplikacije se razlikuje že v začetnih poglavjih, kjer se poudari, da gre za razvoj mobilne rešitve, za katere mobilne platforme se aplikacija razvija, kakšne so omejitve, povezane s tehnologijami, kot sta na primer GPS in Bluetooth, ki sta pomembni tehnologiji mobilnih naprav, ter kakšne so omejitve, povezane z velikostjo in ločljivostjo zaslona mobilnega telefona. Dobro napisan dokument SZPO je nato trdna podlaga za nadaljnji razvoj ter aktivnosti v življenjskem ciklu produkta. [13] POROČILO