OZ 2013/1-4

30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 Mirela Aldobašić (SAP) je predstavila strategijo poslovne analitike SAP z vidika pozitivnega vpliva na produktivnost in boljše obvladovanje stroškov. V njihovih produktih si prizadevajo povezovati in kombinirati odlične rešitve, ki podjetjem omogočajo v vseh panogah in z različnimi analitičnimi potrebami prihranek časa pri sprejemanju pravih odločitev ter hkrati zmanjšajo oz. izničijo morebitne napake, ki nastanejo v procesih strateškega načrtovanja. Rešitve poslovne analitike omogočajo znotraj enotne platforme lažje poenotenje in centralizacijo vseh finančnih podatkov, samodejna poročanja in analize, boljše nadzorovanje dejavnikov uspeha, obenem pa ustvarjajo uporabniku prijazno okolje za načrtovanje in poročanje. [13] V predavanju Če lahko z iPadom krmilim jadrnico, ali lahko tudi procese v podjetju? sta Andrej Guštin (CREA) in Stojan Košti (Temid) izpostavila pomembnost inovativnosti in kreativnosti pri poslovanju, kar za podjetja predstavlja konkurenčno prednost. Preko mobilnih uporabniških vmesnikov in ustvarjenega sistema nagrajevanja idej in predlogov lahko uporabniki izražajo svoje ideje in stališča o prihajajoči storitvi oziroma produktu, s čemer spodbudimo ponavadi pretežno pasivne uporabnike, da ideje sploh identificirajo in se začnejo z določenim problemom sploh ukvarjati. Na različne načine (npr. "lajkanje" ali "tapkanje"), se vključujejo v proces soustvarjanja idej kar iz domačega naslanjača s tablico v roki. Podjetjem pa takojšen vpogled v poslovni proces omogoča prepotrebno agilnost ter takojšnje in odločno ukrepanje in s tega vidika je povsem na mestu analogija z upravljanjem jadrnice. [13] Informatika v vzgoji in izobraževanju V predavanju Uvedba medkulturnosti v izobraževanje informatikov je dr. Tatjana Welzer Družovec predstavila pomembnost medkulturnih razlik in njihov vpliv na informatiko. Lastno kulturno ozadje vpliva na razumevanje in razlago sveta okoli nas, na lastno dojemanje in razumevanje drugih ljudi. [13] Medkulturna komunikacija postaja vse pogostejša sestavina vsakodnevnega privatnega in poslovnega življenja. Produkti in tehnologija sta oblikovala svet brez meja in socialna omrežja to še dodatno izboljšajo, kljub virtualnemu svetu pa navzven posamezniki nastopamo kot predstavniki različnih kultur. Definicij za kulturo je kar nekaj in od nas je odvisno, katero izberemo. Kulturo pojmujemo kot skupek različnih komponent, način življenja, vedenjske norme, besedno in nebesedno izražanje. Kulturni šok je stanje, v katerega lahko zapade posameznik, ko se znajde v novi, nepoznani kulturi. Ni nujno, da gre za negativen šok, lahko je tudi pozitiven. Zavedanje medkulturnih razlik lahko razumemo kot temelj za komunikacijo, ki vključuje možnost, da z razdalje opazujemo lastno kulturo in sebe skupaj s prepričanji in dojemanji. Predvsem v komunikaciji z drugimi ljudmi iz drugih kultur, ki vidijo, razlagajo in ocenjujejo iste stvari na različne načine. Pri tem ljudje spoznajo, da nismo vsi enaki in da je pomembno, da obstaja več načinov za dosego istega cilja, in ne nazadnje, da je najboljši način pogojen z različnostjo različnih kultur. [13] Medkulturnost vključujemo v izobraževanje informatikov zaradi širitve znanja in poglabljanja kompetenc. Predlagane rešitve so [13]: • Uvedba predmeta medkulturnost v študijski program. S tem razrešimo večino problemov na upravljavsko- organizacijskem nivoju, saj bodo bodoči informatiki (velja tudi za druga področja) dobili dovolj potrebnega znanja, da se bodo primerno odločali v situacijah, v katerih se bodo znašli. • Uvedba tematike medkulturnosti v izbrane predmete. V obstoječe izbrane predmete, ki to tematiko potrebujejo, je možno dodati posamezna poglavja, ki se lotevajo upravljavsko-organizacijskega nivoja in strokovno-znanstvenega nivoja. • Nadgradnja metod. Nadgradnja je možna s t. i. kulturnim oz. medkulturnim modulom. Ta metoda je v fazi preizkušanja. Vodenje projektov in upravljanje odnosov z izvajalci Špela Urh Popovič, Anton Pevec in Matjaž Ramovš (Noem Cooperating) so postavili retorično vprašanje Ali še obvladujemo projekte? Namreč projekti na področju informatike postajajo čedalje zahtevnejši, časa in sredstev za izvedbo pa je vse manj. Obvladovanje projekta se tako vedno začne že pred oziroma hkrati z odločitvijo o potrditvi projekta in ne šele z njegovim prehodom v fazo izvedbe. Kljub uporabi ustreznih pristopov in metodologiji pa ostaja človek ključni dejavnik. Vodja projekta je osrednja in odgovorna oseba za projekt, ki se mora s svojim timom odločiti za najprimernejši pristop in izvedbo. Predavatelji so izpostavili, da je strokovna etična drža projektnih vodij tista, ki lahko pripelje projekt do uspešnega zaključka in prinese dolgoročne koristi njegovim naročnikom. [13] Glede na trend razvoja storitev računalništva v oblaku se je Marko Nemec Pečjak v predavanju Bo tudi projektna podpora samo v oblakih? lotil analize smeri razvoja in ponudbe programske opreme za projektni in portfeljski menedžment (PPM) na 150 POROČILO